Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
céhmošter tudi céhmešter -tra m (ẹ́)
star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra
// nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev
SSKJ²
céhoven -vna -o prid. (ẹ̄)
star. cehovski: oblečen v cehovni kroj / cehovna pravila
SSKJ²
céhovski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost
SSKJ²
céhovstvo -a s (ẹ̄)
nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva
// slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva
SSKJ²
céhta -e ž (ẹ̑)
1. star. slamnjača: ležati na cehti
2. zastar. debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari
SSKJ²
cejênje -a s (é)
glagolnik od cediti: mrežasto cedilce za cejenje mleka
SSKJ²
cèk1 céka m (ȅ ẹ̄)
nar. klop1Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek (Prežihov)
SSKJ²
cek2 medm., gl. ck
SSKJ²
cekájevski -a -o prid. (ȃ)
pog. nanašajoč se na centralni komite: cekajevski funkcionar
SSKJ²
cékar -ja m (ẹ́)
pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame: jemati iz cekarja; sram jo je hoditi s cekarjem na trg; pisan cekar; dekle s cekarjem v roki
SSKJ²
cékarček -čka m (ẹ́)
manjšalnica od cekar:
SSKJ²
cékas -a m (ẹ̑)
teh. zlitina železa, niklja in kroma za električne grelne naprave: spirala iz cekasa; v prid. rabi: cekas žica
SSKJ²
ceketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
oglašati se z glasom ck: srake ceketajo
// slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan
SSKJ²
cekín -a m (ȋ)
zlat kovanec, zlatnik: dal mu je cekin; svetel cekin; mošnja cekinov; cekin za 40 frankov; kakor cekin čisto vino / beneški cekin
SSKJ²
cekínast -a -o prid. (ȋ)
ekspr. po barvi in sijaju podoben cekinu: cekinasta kaplja; čaša cekinastega vina
    cekínasto prisl.:
    vino se cekinasto lesketa na mizi
SSKJ²
cekínček -čka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od cekin: kot cekinček rumeno vinčece
2. zool. dnevni metulj z zlato rdečimi krili, Heodes virgaureae:
SSKJ²
cekínski -a -o (ȋ)
pridevnik od cekin: cekinsko zlato
SSKJ²
cél -a -o tudi -ó [ceu̯prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
// ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
// ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb
2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
// poudarja majhno količino: cele tri evre je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
● 
ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ 
bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; glasb. celi ton interval velike sekunde; mat. celo število število, ki nima delov enote; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek
    céli -a -o sam.:
    zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu
     
    mat. ena cela, pet stotink 1,05
SSKJ²
céla -e ž (ẹ̑)
star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela
 
arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju
SSKJ²
celák -a m (á)
1. star. žrebec: par iskrih celakov
2. nekdaj celozemljak
Število zadetkov: 579086