Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
celostránski -a -o prid. (á)
ki zavzema celo stran: celostranski oglas; celostranska ilustracija, reprodukcija, slika
ki zavzema celo stran: celostranski oglas; celostranska ilustracija, reprodukcija, slika
celôta -e ž (ó)
1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost
// neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele
// z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna
2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil
// izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo
// izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig
1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost
// neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele
// z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna
2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil
// izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo
// izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig
celotédenski -a -o [celotedənski] prid. (ẹ̑)
ki traja cel teden: plod celotedenskega dela / celotedenski program prireditev
ki traja cel teden: plod celotedenskega dela / celotedenski program prireditev
celôten -tna -o prid., celôtnejši (ó)
1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke
2. enoten, skladen1: šolska vzgoja naj bo čim bolj celotna
1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke
2. enoten, skladen1: šolska vzgoja naj bo čim bolj celotna
celôtnost -i ž (ó)
lastnost celotnega: iz posameznih pojavov sklepati na celotnost / doživljati življenje v vsej njegovi celotnosti
lastnost celotnega: iz posameznih pojavov sklepati na celotnost / doživljati življenje v vsej njegovi celotnosti
celôtnosten -tna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na celotnost: celotnosten pogled na svet
knjiž. nanašajoč se na celotnost: celotnosten pogled na svet
- celôtnostno prisl.:
dojemati arhitekturo celotnostno
celovečéren -rna -o prid. (ẹ́)
navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra
navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra
celovít -a -o prid., celovítejši (ȋ)
knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost
knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost
- celovíto prisl.:
problematiko je treba obravnavati celovito
celovítost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost celovitega: cilj vzgoje je celovitost človeka; celovitost odrske kreacije / občutek za celovitost problematike / spoštovati ozemeljsko celovitost držav
knjiž. lastnost celovitega: cilj vzgoje je celovitost človeka; celovitost odrske kreacije / občutek za celovitost problematike / spoštovati ozemeljsko celovitost držav
celuláren -rna -o prid. (ȃ)
biol., navadno v zvezi celularna teorija nauk o sestavi organizmov iz celic:
biol., navadno v zvezi celularna teorija nauk o sestavi organizmov iz celic:
celulít tudi celulítis -a m (ȋ)
podkožno maščevje in vezivno tkivo, zlasti na stegnih, bokih, trebuhu in zadnjici, z jamičastim, pomarančni lupini podobnim videzom kože: z masažo odpravljati celulit / videz celulita celulitne kože
podkožno maščevje in vezivno tkivo, zlasti na stegnih, bokih, trebuhu in zadnjici, z jamičastim, pomarančni lupini podobnim videzom kože: z masažo odpravljati celulit / videz celulita celulitne kože
celulíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na celulit: celulitne obloge; celulitno tkivo / celulitna koža
nanašajoč se na celulit: celulitne obloge; celulitno tkivo / celulitna koža
celuloiden -dna -o [celulójdən] prid. (ọ̑)
ki je iz celuloida: celuloiden ovratnik, ustnik; celuloidne igračke / celuloidni trak filmski trak
ki je iz celuloida: celuloiden ovratnik, ustnik; celuloidne igračke / celuloidni trak filmski trak
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 541
- 542
- 543
- 544
- 545
- 546
- 547
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086