Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cén -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. ki je po nizki ceni, poceni: ceno blago; prim. ceno, cenejši
SSKJ²
céna -e ž (ẹ́)
1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč evrov; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike
2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi umrl; lastna hvala – cena mala
SSKJ²
céncati -am in cencáti -ám [druga oblika cəncati in cencati] nedov. (ẹ̑; á ȃ)
omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati
// slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti
SSKJ²
cencljáti -ám [cencljati in cəncljati] nedov. (á ȃ)
zastar. omahovati, pomišljati se: dolgo so cencljali, preden so se odločili
SSKJ²
cendràv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. jokav, cmerav: govoriti s cendravim glasom; cendrav otrok / cendrav piščanec
SSKJ²
cenêjši -a -e prid. (ȇ)
primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago
    cenêje in cenêjše prisl.:
    dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu
SSKJ²
cenén -a -o prid. (ẹ̑)
ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši
SSKJ²
cenénost -i ž (ẹ̑)
nizka cena predmetov ali storitev: konkurirati s cenenostjo izdelkov; cenenost konfekcije; cenenost blaga
// slabš. majhna vrednost: dobra igra ne more rešiti cenenosti besedila
SSKJ²
ceník -a m (í)
seznam blaga ali storitev z navedbo cen: cenik jedi in pijač; cenik frizerskih storitev
SSKJ²
cenílec -lca [ceniu̯ca] m (ȋ)
kdor opravlja cenitev: pooblaščeni, uradni cenilec; poklicni cenilec; sodni, sodno zapriseženi cenilec / cenilec lesa
SSKJ²
cenílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cenitev: cenilni zapisnik / cenilna vrednost; plačati cenilno vsoto / cenilna komisija; cenilna pristojbina
SSKJ²
cenílka -e [ceniu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki opravlja cenitev: pooblaščena, uradna cenilka; sodna, sodno zaprisežena cenilka; cenilka nepremičnin
SSKJ²
cenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela
SSKJ²
céniti1 -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ī ẹ́)
1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo?
// približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč
2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih
3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja
    cénjen -a -o:
    goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru:, knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.:, vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni?
SSKJ²
ceníti2 -ím nedov., céni (ī í)
1. nižati ceno: prekupčevalec na eni strani ceni, na drugi pa draži; industrijski izdelki se cenijo
2. nar. ceniti1: koliko boš cenil kravo?
SSKJ²
cenítven -a -o (ȋ)
pridevnik od cenitev: cenitveni postopek, zapisnik
SSKJ²
cénkati se -am se nedov. (ẹ̑)
nižje pog. pogajati se, navadno za ceno: nič se ne bom cenkal, kar kupil bom
SSKJ²
cenljív -a -o prid. (ī í)
ki se da (o)céniti: cenljive stvari
SSKJ²
cenó prisl. (ọ̑)
zastar. po nizki ceni, poceni: ceno kupiti; prim. cen, cenejši
SSKJ²
cenôven tudi cénoven -vna -o prid. (ō; ẹ́)
nanašajoč se na ceno: cenovna politika; cenovna struktura trga / cenovni testi
Število zadetkov: 579086