Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cépanje tudi cêpanje -a s (ẹ́; é)
glagolnik od cepati, padati: slišim cepanje padajočih kapelj / to je bilo cepanja na ledu
SSKJ²
cépanka -e ž (ẹ̄)
nar. cepanica
SSKJ²
cépati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
cepiti, klati: cepati drva
SSKJ²
cépati2 -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla
// ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg
2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe
3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano
● pog. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo
SSKJ²
cépec -pca m (ẹ́)
1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih
// del cepca, s katerim se udarja; cep1: cepec z grčasto bunko
2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec
3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni
● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano
SSKJ²
cépek1 -pka m (ẹ̑)
zastar. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič
SSKJ²
cépek2 -pka -o prid. (ẹ́)
ki se da cepiti, klati; cepljiv: cepek les
SSKJ²
cepél -i [cepeu̯] ž (ẹ̑)
nav. mn., nar. dolenjsko, slabš. noga: kakšne dolge cepeli ima
SSKJ²
cepelíga -e ž (í)
nav. mn., nar. vzhodno, slabš. noga: bingljal je s svojimi dolgimi cepeligami
SSKJ²
cepelín tudi zeppelin [cépelin] m (ȋ; ẹ̑)
s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet: nad mesto je priletel cepelin
SSKJ²
cepenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. od mraza otrdevati, dreveneti: prsti mu cepenijo
SSKJ²
cepèr -éra in -êra m (ȅ ẹ́, é)
star. trohica, betvica: od njega ne boš dobil niti cepera; pokradli so mi vse do zadnjega cepera
SSKJ²
cepèt -éta m (ȅ ẹ́)
cepetanje: rezget in cepet konj / zaslišali smo cepet ženskih čeveljčkov
SSKJ²
cepetálo -a s (á)
slabš. kdor cepeta: bodi že pri miru, cepetalo
SSKJ²
cepetánje -a s (ȃ)
glagolnik od cepetati: ritmično cepetanje plesalcev; otrokova jeza se kaže največkrat v cepetanju
SSKJ²
cepetáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami
// nemirno prestopati se: cepetati od neučakanosti
2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami
    cepetajóč -a -e:
    cepetajoč otrok
SSKJ²
cepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki (rad) cepeta: cepetav človek / cepetavi koraki množice
SSKJ²
cepetávček -čka m (ȃ)
igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: otroku je delal kartonaste cepetavčke
SSKJ²
cepêtec -tca m (é)
nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca
♦ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
SSKJ²
cepetljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. cepetati: pojoče je govoril in neprestano cepetljal / cepetljal je z zvezanimi nogami
Število zadetkov: 579086