Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cépljenček -čka m (ẹ́)
otrok, ki je cepljen:
SSKJ²
cépljenec -nca m (ẹ́)
1. kdor je cepljen: nega cepljenca
2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast
3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca
4. zastar. prašič križanec:
SSKJ²
cépljenica -e ž (ẹ́)
cepanica: cepljenice za kurjavo
SSKJ²
cépljenje -a s (ẹ́)
glagolnik od cepiti:
a) cepljenje drv
b) lahkomiselno cepljenje sil
c) cepljenje drevja; cepljenje v precep, za lub, z očesom
č) zaščitno cepljenje; cepljenje živali; cepljenje proti kozam, tuberkulozi; potrdilo o cepljenju
SSKJ²
cépljenka -e ž (ẹ́)
cepljena rastlina ali njen sad: zasaditi vinograd s cepljenkami; enoletna, trsna cepljenka; veja, polna živo rdečih češenj cepljenk
♦ usnj. na cepilnem stroju stanjšana koža
SSKJ²
cepljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti
2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran
SSKJ²
cepljívka -e ž (ȋ)
nav. mn., biol., navadno v zvezi z gliva enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo; bakterija: modrozelene cepljivke
SSKJ²
cépniti -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel
2. pog. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi
3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar)
SSKJ²
ceponóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. v morju in sladkih vodah živeči drobni planktonski rakci, Copepoda:
SSKJ²
ceptáti -ám nedov. (á ȃ)
star. slišno udarjati z nogami ob tla; cepetati: trmasto je ceptala in jokala
SSKJ²
céptec -a in ceptèc -à [ceptəc] m (ẹ́; ə̏ ȁ)
bot. zaščitena gozdna kukavica; lepi čeveljc
SSKJ²
cèr cêra m (ȅ é)
bot. hrast z zelo hrapavo skorjo in bodičasto želodovo skledico, Quercus cerris: spomladi hrast in cer zadnja vzbrstita
SSKJ²
ceráda -e ž (ȃ)
velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje; ponjava, plahta: pokriti s cerado; cerada za tovorni avtomobil
SSKJ²
ceravec gl. cerovec
SSKJ²
cêrber -a tudi -ja tudi cêrberus -a m (ȇ)
slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop
// strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber
SSKJ²
cercle -a [sêrkəl] m (é)
1. knjiž. majhna zaključena družba: pri njej se zbira stalni cercle žensk / literarni cercle krožek
2. gled. najnižji balkonski prostor v gledališču:
SSKJ²
cereálije -lij ž mn. (á ȃ)
1. knjiž. žita, žitarice: v cerealijah je le malo vitamina A
2. pri starih Rimljanih slavje v čast boginje Cerere:
SSKJ²
cerebrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. anat. možganski: cerebralni živci
2. knjiž. umski, razumski: cerebralne in emocionalne asociacije
♦ jezikosl. cerebralni soglasnik soglasnik, ki se izgovarja z jezikom na trdem nebu
SSKJ²
cêrebrospinálen -lna -o prid. (ȇ-ȃ)
anat. nanašajoč se na možgane in hrbtenjačo: cerebrospinalni živci; cerebrospinalna tekočina
SSKJ²
ceremoniál -a m (ȃ)
1. predpisi za potek slavnosti, obredov ali za vedenje pri njih: diplomatski, dvorni ceremonial; ravnati se po določilih ceremoniala / ceremoniar je vstopil in opravil predpisani ceremonial
// predpisi za način življenja na dvoru: nadležno mu je bilo živeti po ceremonialu
2. ekspr. velika slovesnost: kongres se je začel z velikim ceremonialom
Število zadetkov: 579086