Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cianizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike
2. metal. utrjevati površino jekla s cianom:
SSKJ²
ciankálij -a m (á)
kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem
SSKJ²
cianótičen -čna -o prid. (ọ́)
med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice
SSKJ²
ciánov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
SSKJ²
cianovodík -a m (ȋ)
kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih:
SSKJ²
cianovodíkov -a -o (ȋ)
kem. pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina
SSKJ²
cianóza -e ž (ọ̑)
med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic
SSKJ²
ciao gl. čao
SSKJ²
cíba -e ž (ȋ)
nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na
SSKJ²
cibéba -e ž (ẹ̑)
star. rozina, cveba
SSKJ²
cibelín -a m (ȋ)
tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje:
SSKJ²
cíbet -a m (ȋ)
močno dišeči izloček žleze ob zadnjični odprtini cibetovke:
SSKJ²
cíbetovka -e ž (ȋ)
nav. mn., zool. v Afriki in Aziji živeče zveri, ki izločajo iz žleze ob zadnjični odprtini cibet, Viverridae:
SSKJ²
cíbka -e ž (ȋ)
nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani
SSKJ²
cíbora -e ž (í)
sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad: cibora cvete belo; okus po ciborah
SSKJ²
cibórij -a m (ọ́)
rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij
♦ 
um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin
SSKJ²
cíc -a m (ȋ)
cenena potiskana bombažna tkanina: izdelovati cic; s cicem prevlečena blazina
SSKJ²
cícanje -a s (ȋ)
nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec)
SSKJ²
cícast -a -o prid. (ȋ)
1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo
2. nar. lep2, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)
SSKJ²
cícero -a m (ȋ)
tisk. osnovna merska enota v tiskarstvu, okrog 4,5 mm: širina stolpca je dvanajst cicerov
// črka te velikosti: staviti v ciceru; v prid. rabi: cicero črka
Število zadetkov: 579086