Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

gratinírati gratiníram nedovršni in dovršni glagol [gratinírati]
    v pečici dodatno peči že kuhano, pripravljeno, navadno s prelivom polito, z naribanim sirom potreseno jed, da dobi hrustljavo skorjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. gratinieren) iz frc. gratiner, iz gratin ‛gratinirana jed’, iz gratter ‛praskati, drgniti’
gravêr gravêrja samostalnik moškega spola [gravêr]
    kdor vrezuje črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Graveur iz frc. graveur, glej gravirati
gravêrka gravêrke samostalnik ženskega spola [gravêrka]
    ženska, ki vrezuje črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: graver
gravírati gravíram nedovršni in dovršni glagol [gravírati]
    vrezovati črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. gravieren iz frc. graver < srfrc. graban ‛brazdati’, to prevzeto iz srniz. graven ‛kopati’
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra]
    1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito
      1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
    2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz gravirati
gray graya; in grêj samostalnik moškega spola [grêj]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, ki ustreza enemu joulu absorbirane energije na kilogram snovi; simbol: Gy
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gray, angl., frc. gray, po angleškem fiziku Louisu Haroldu Grayu (1905–1965)
grboslôvje grboslôvja samostalnik srednjega spola [gərboslôu̯je]
    veda, ki se ukvarja s proučevanjem in opisom grbov, njihovega nastanka, zgodovine in oblikovanja; SINONIMI: heraldika
ETIMOLOGIJA: grb + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
grčáti grčím nedovršni glagol [gərčáti]
    1. oglašati se z nizkimi, hropečimi glasovi
      1.1. oglašati se s temu podobnimi zvoki
    2. ekspresivno govoriti s težavo, nerazločno
ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede gr(k), ki posnema grgrajoče, hropeče glasove
gregorijánski gregorijánska gregorijánsko pridevnik [gregorijánski] STALNE ZVEZE: gregorijanski koledar, gregorijanski koral
ETIMOLOGIJA: po papežu Gregorju XIII. (1572–1585)
grêj grêja; in gray samostalnik moškega spola [grêj]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, ki ustreza enemu džulu absorbirane energije na kilogram snovi; simbol: Gy
ETIMOLOGIJA: gray
grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína]
    1. grenka snov v rastlinah, ki ima zdravilne učinke
    2. grenak okus ali priokus, zlasti pijače
ETIMOLOGIJA: grenek
grifón grifóna samostalnik moškega spola [grifón]
    1. mitološko bitje z levjim trupom in orlovo glavo ter perutmi
    2. pes s srednje dolgo resasto dlako, neizrazitim čelom in povešenimi ali privihanimi uhlji
STALNE ZVEZE: bruseljski grifon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Griffon, angl. gryphon, griffon in) frc. griffon iz stfrc. grif, prevzeto iz lat. grȳphus, iz grȳps, prevzeto iz gr. grýps
grôjer grôjerja samostalnik moškega spola [grôjer]
    trdi sir iz kravjega mleka, navadno z manjšimi, redko posejanimi luknjami, po izvoru iz Švice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. gruyère, po švicarski pokrajini Gruyère
gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm]
    1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku
      1.1. temu podoben zvok
FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
gromôvnik gromôvnika samostalnik moškega spola [gromôu̯nik]
    1. bog groma, bliska
    2. ekspresivno javni govornik, ki glasno, zavzeto, odločno izraža svoja stališča
ETIMOLOGIJA: iz grom
grômski grômska grômsko tudi grómski grómska grómsko pridevnik [grômski] tudi [grómski]
    ekspresivno ki je zelo glasen, hrupen
FRAZEOLOGIJA: Gromska strela!
ETIMOLOGIJA: grom
grotéska grotéske samostalnik ženskega spola [grotéska]
    1. iz literarne vede literarno delo, ki s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
      1.1. prikazovanje resničnosti na grozljiv, popačen način, zlasti s povezovanjem tragičnega in komičnega
      1.2. podoba, ki prikazuje resničnost na grozljiv, popačen način
    2. ekspresivno kar je zlasti zaradi prepleta komičnosti in tragičnosti grozljivo in popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Groteske) iz it. grottesca, prvotno slikarski strokovni izraz, ki označuje antično rimsko dekorativno slikarstvo z upodobitvami meduz, orožja ipd., iz grottesco ‛grotesken, čuden’, prvotno ‛jamski, votlinski’, iz grotta ‛jama, votlina’ - več ...
grotéskni grotéskna grotéskno pridevnik [grotéskni]
    2. v obliki grotesken, ekspresivno ki je tragikomičen, grozljiv, popačen do mere, da se zdi neresničen
    3. kot samostalnik v obliki groteskno kar s povezovanjem tragičnega in komičnega na grozljiv, popačen način prikazuje resničnost
    4. kot samostalnik v obliki groteskno kar je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteska
grotéskno prislov [grotéskno]
    1. takó, da se s povezovanjem tragičnega in komičnega resničnost prikazuje na grozljiv, popačen način
    2. ekspresivno takó, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteskni
grotésknost grotésknosti samostalnik ženskega spola [grotésknost]
    1. elementi, struktura groteske
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je tragikomično, grozljivo, popačeno do mere, da se zdi neresnično
ETIMOLOGIJA: groteskni
Število zadetkov: 600173