Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cicerone -a [čičeróne] m (ọ̑)
zlasti v italijanskem okolju kdor vodi turiste po tujih krajih in jim razkazuje znamenitosti, vodnik: cicerone razlaga zanimivosti Rima; biti komu za cicerona
SSKJ²
cicerónski1 -a -o prid. (ọ̑)
tak kot pri Ciceronu: ciceronski stil
SSKJ²
ciceronski2 -a -o [čičerónski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na cicerone: ciceronska vodstva po muzejskih razstavah / ciceronska gostobesednost
SSKJ²
cicerónščina -e ž (ọ̑)
ekspr. klasična latinščina: hvalili so njegov spis in njegovo ciceronščino
SSKJ²
cíciban -a m (ȋ)
ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole
SSKJ²
cícibanček -čka m (ȋ)
manjšalnica od ciciban: igrišče za cicibančke / učiteljici je uspelo ugnati razigrane cicibančke
SSKJ²
cícibanski -a -o (ȋ)
pridevnik od ciciban: deklica ima naslov državne cicibanske prvakinje v veleslalomu
SSKJ²
cicifúj medm. (ȗ)
posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek
SSKJ²
cicirí medm. (ȋ)
posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí
SSKJ²
ciciríkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo
SSKJ²
cícka -e ž (ȋ)
rud. žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa:
SSKJ²
cíf1 -a m (ȋ)
zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik)
SSKJ²
cíf2 prisl. (ȋ)
ekon. stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni: prodati blago cif / cena žitu je bila cif Reka; v prid. rabi: cif cena
SSKJ²
cífra -e ž (ȋ)
1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave
♦ mat. posamezen znak v številki
2. pog., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra
SSKJ²
cífrast -a -o prid. (ȋ)
star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno
    cífrasto prisl.:
    cifrasto govoriti
SSKJ²
cífrati -am nedov. (ȋ)
star. krasiti, lepšati: cifrati rob pri prtu / ženske se rade cifrajo lepšajo, lepotičijo
SSKJ²
cigàn -ána m (ȁ á)
1. nav. slabš. Rom: ogrski cigani; družina, skupina ciganov; zasanjan cigan
● ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta
2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan
SSKJ²
cigánče -ta s (ȃ)
slabš. romski otrok: ciganka s cigančetom
SSKJ²
cigánček -čka m (ȃ)
1. ekspr. romski deček: kodrolas ciganček
2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata:
SSKJ²
cigánčica -e ž (ȃ)
ekspr. romska deklica: modrooka cigančica
Število zadetkov: 579086