Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ciklostílski -a -o prid. (ȋ)
ciklostilen: ciklostilski papir
SSKJ²
ciklostírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razmnoževati na ciklostilu: ciklostirati dijaški časopis, letake
    ciklostíran -a -o:
    ciklostirana brošura; ciklostirana izdaja drame
SSKJ²
ciklotímen -mna -o prid. (ȋ)
psih. ki je spremenljivega razpoloženja in usmerjen v okolje: ciklotimna osebnost / ciklotimen temperament
SSKJ²
ciklotrón -a m (ọ̑)
elektr. naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev, zlasti protonov in devteronov: delovanje ciklotrona
SSKJ²
ciklotrónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od ciklotron: ciklotronska naprava
SSKJ²
cíklus -a in cíkel -kla m (ȋ; í)
1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir; posvetil ji je ciklus pesmi; prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu; sonetni ciklus; ciklus slik iz slovenske zgodovine
2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
 
astron. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu
SSKJ²
cíkniti1 -em dov. (í ȋ)
1. nav. ekspr. prikrito omeniti kaj, namigniti: ciknila je na njegovo ponesrečeno snubitev / že vemo, zakaj je ciknil
2. nepreh. zaradi kvarjenja postati, biti kisel: vino cikne / žganje cikne po prismojenem ima priokus po prismojenem
    cíknjen -a -o:
    ciknjeno vino
SSKJ²
cíkniti2 -em dov. (í ȋ)
dati prodiren, odsekan glas: crr, je ciknil zvonec v veži
SSKJ²
cikórija -e ž (ọ́)
rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob poteh: na cikorijo je sedel metulj / cikorija v solati
// kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave
SSKJ²
cíkovt -a m (ȋ)
zool. drozg
SSKJ²
cikurát -a m (ȃ)
arheol. asirsko-babilonsko svetišče v obliki stopničastega stolpa: odkrili so ostanke cikurata
SSKJ²
cílarica -e ž (ȋ)
nar. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: odmašiti cilarico; zelena cilarica
SSKJ²
ciliáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ciliarnik: ciliarna mišica
SSKJ²
ciliárnik -a m (ȃ)
anat. obročasta zadebelina na očesni žilnici, ki prilagaja očesno lečo oddaljenosti predmetov:
SSKJ²
cílija -e ž (í)
nav. mn., biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka: drobnoživke se gibljejo s cilijami; cilije na sluznici
SSKJ²
cilínder -dra m (í)
1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke
2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki
3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih
♦ 
geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov
SSKJ²
cilíndrast -a -o prid. (í)
podoben cilindru, valju: predmet cilindraste oblike
SSKJ²
cilíndričen -čna -o prid. (í)
ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem
♦ 
geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom
SSKJ²
cilíndrski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na cilinder 1: cilindrsko olje
 
strojn. cilindrski blok del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrska glava del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat
SSKJ²
cílj -a m (ȋ ī)
1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik
 
šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge; leteči cilj vmesni cilj, na katerem se orientacijsko meri uspešnost tekača, kolesarja
// predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja
2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja
Število zadetkov: 579086