Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
címer -mra m (í) pog.
sostanovalec, navadno v dijaški ali študentski sobi: nov cimer; cimri iz študentskih let
SSKJ²
címet -a m (ī)
posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu
SSKJ²
címetast -a -o prid.(ī)
po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve
    címetasto prisl.:
    cimetasto rjava obleka
SSKJ²
címeten -tna -o prid.(ī)
cimetast, cimetov: cimetna polt / cimetna torta
    címetno prisl.:
    cimetno rjava barva
SSKJ²
címetov -a -o prid.(ī)
nanašajoč se na cimet: cimetovi keksi; cimetovo maslo / cimetova barva
    címetovo prisl.:
    cimetovo rjav klobuk
SSKJ²
címetovec -vca m (ī)
tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca
SSKJ²
címetovka -e ž (ī)
gastr. potica z nadevom, kateremu je dodan cimet:
SSKJ²
címica -e ž (í)
manjšalnica od cima: krompirjeve cimice
SSKJ²
címiti -im nedov. (í ȋ)
nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti3: seme še ne cimi
// ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo
    címiti se 
    poganjati cimo: krompir, repa se cimi
    // ekspr. počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
SSKJ²
címnat -a -o prid. (ȋ)
ki ima mnogo cim: cimnat krompir
SSKJ²
címper -pra m (í)
pog. ostrešje: na hišo so dali nov cimper
SSKJ²
címprati -am nedov. (ȋ)
pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec
    címpran -a -o:
    nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša
SSKJ²
címra -e ž (í) pog.
sostanovalka, navadno v dijaški ali študentski sobi: živeti z dvema cimrama
SSKJ²
címraka -e ž (í)
nar. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja2: petdeset let je vihtel cimrako in cepin
SSKJ²
cín1 -a m (ȋ ī)
kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
SSKJ²
cìn2 in cín medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas zvončka, kovancev: cin cin, je pozvonilo na vratih; cin cin cin, so peli tolarji / cincin, cincin; cin cin cincindrin
SSKJ²
cína -e ž (ī)
arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami
SSKJ²
cinabarít -a m (ȋ)
min. rudnina živosrebrov sulfid:
SSKJ²
cínar -ja m (ȋ)
delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar
SSKJ²
cínast -a -o prid. (ī)
kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina
Število zadetkov: 579086