Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cingljáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje
// povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami
    cingljajóč -a -e:
    cingljajoči kraguljčki
SSKJ²
cingljávček -čka m (ȃ)
ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni:
SSKJ²
cíngole -gol ž mn. (ȋ)
nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec)
SSKJ²
cíngulum -la in -a m (ȋ)
rel. pas za prepasovanje duhovniške ali redovniške obleke: prepasati se s cingulom
♦ med. obveza za prsni koš
SSKJ²
cíničen -čna -o prid.(í)
ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet
    cínično prisl.:
    cinično govoriti, smejati se
SSKJ²
cíničnost -i ž (í)
lastnost ciničnega človeka: zoprna ji je njegova ciničnost
SSKJ²
cínija -e ž (í)
enoletna vrtna rastlina z velikimi raznobarvnimi cveti: njen vrt je poln rdečih in oranžnih cinij; astre in cinije
SSKJ²
cínik -a m (í)
1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik
2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki
SSKJ²
cíniti -im nedov. (í ȋ)
prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino
// zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča
SSKJ²
cinízem -zma m (ī)
ciničen odnos do česa: govoriti z rahlim cinizmom; s svojim cinizmom podira naše delo; brezobziren cinizem; to je višek cinizma
SSKJ²
cínjavica -e ž (í)
star. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju; žled
SSKJ²
cínjenje -a s (ī)
glagolnik od ciniti: cinjenje pločevine
SSKJ²
cínk1 -a m (ȋ)
kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
SSKJ²
cìnk2 medm. (ȉ)
posnema glas pri udarcu po steklu, po zvončku: cink cink, so zazveneli kozarci / cink cingel, cink cangel
SSKJ²
cínkanje -a s (ȋ)
glagolnik od cinkati:
SSKJ²
cinkár -ja m (á)
delavec v proizvodnji cinka ali cinkastih izdelkov:
SSKJ²
cinkárna -e ž (ȃ)
tovarna cinka: celjska cinkarna
SSKJ²
cínkast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz cinka: cinkast pladenj; cinkasta cev, streha
SSKJ²
cínkati1 -am nedov. (ȋ)
prekrivati kovino s tanko plastjo cinka: cinkati pločevino
SSKJ²
cínkati2 -am nedov. (ȋ)
dajati kratke, cingljanju podobne glasove: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec
Število zadetkov: 579086