Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
citrónin -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na citrono: citronin sok / citronina torta
SSKJ²
citrónka -e ž (ọ̑)
1. vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: goji citronke in pelargonije
2. bot. južnoameriška grmičasta rastlina s prijetno dišečimi, suličastimi listi, Lippia triphylla:
SSKJ²
citrónov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronov sok; citronova drevesa
♦ kem. citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone
SSKJ²
citrónovec -vca m (ọ̑)
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci
♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata
SSKJ²
citronovína -e ž (í)
les citronovca: mizica iz citronovine
SSKJ²
citrónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok
♦ kem. citronska kislina citronova kislina
    citrónsko prisl.:
    citronsko rumena obleka
SSKJ²
cítrus -a m (ȋ)
južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C
// bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus:
SSKJ²
city -ja [síti] m (ȋ)
trgovska in bančna četrt v središču velikega mesta: odpeljati se v city / oblikovanje ljubljanskega cityja
SSKJ²
cividínec -nca m (ȋ)
kislo vino iz okolice Čedada, navadno belo:
SSKJ²
civíl -a m (ȋ)
1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu vojaka pride starejši človek v civilu
// civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko službo
2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile
SSKJ²
civílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa
2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
    civílno prisl.:
    poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
SSKJ²
civilíst -a m (ȋ)
kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist
♦ pravn. strokovnjak za civilno pravo
SSKJ²
civilístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na civiliste: njegovo vedenje je precej civilistično
SSKJ²
civilístovski -a -o prid. (ȋ)
nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad
SSKJ²
civilizácija -e ž (á)
skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije
// posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja
♦ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe
SSKJ²
civilizacíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces; civilizacijske oblike življenja; biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrine
    civilizacíjsko prisl.:
    razvijati se civilizacijsko in tehnično
SSKJ²
civilizátor -ja m (ȃ)
nav. iron. kdor širi, prinaša civilizacijo: beli civilizatorji
SSKJ²
civilizatóren -rna -o prid. (ọ̑)
ki pospešuje civilizacijo; civilizatoričen: kulturno in civilizatorno prizadevanje
SSKJ²
civilizatóričen -čna -o prid. (ọ́)
ki pospešuje civilizacijo: civilizatorične težnje; civilizatorično poslanstvo znanosti
// civilizacijski: civilizatorične dobrine
SSKJ²
civilizíranec -nca m (ȋ)
kdor uporablja dosežke civilizacije: divjak in civiliziranec se morata boriti za obstanek; pomehkužen civiliziranec
Število zadetkov: 579086