Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
còf2 medm. (ȍ)
posnema glas pri topem udarcu: cof, je oplazil žival
SSKJ²
côfast -a -o prid. (ó)
ki ima cof ali cofe: cofasta blazina, kapa
SSKJ²
côfek -fka m (ō)
manjšalnica od cof: blazina s pisanimi cofki
SSKJ²
cojzit gl. zoisit
SSKJ²
còk medm. (ȍ)
posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki
// posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni
SSKJ²
còka medm. (ȍ)
posnema glas pri težki, okorni hoji: začujejo se koraki vojakov: coka cok
SSKJ²
còkate medm. (ȍ)
posnema glas pri težki, enolični hoji: ves dan mora cokate cokate po trdi cesti / cokate cok
SSKJ²
cokáti -ám nedov. (á ȃ)
1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti
2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom
SSKJ²
cókla -e ž (ọ̑)
1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka
2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle
♦ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju
SSKJ²
coklánje -a s (ȃ)
glagolnik od coklati: za hrbtom zasliši coklanje; coklanje vojakov / coklanje čevljev
SSKJ²
cóklar -ja m (ọ̑)
1. izdelovalec cokel: tesači, coklarji, metlarji
2. slabš. kdor nosi cokle: nekaj coklarjev je šlo po hodniku / kot psovka le pridi dol, ti coklar nerodni
SSKJ²
cóklarica -e ž (ọ̑)
izdelovalka cokel:
SSKJ²
cokláriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. coklati: coklariti proti domu
SSKJ²
cóklarski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno
SSKJ²
cóklast -a -o prid. (ọ̑)
neroden2, okoren: počasne, coklaste stopinje
// podoben coklam: coklasti parklji pri kravi
SSKJ²
cokláti -ám nedov. (á ȃ)
okorno, ropotaje stopati: vojak cokla po hodniku; nerodno coklati / coklati v coklah
// ekspr. hoditi, iti: ne bom coklal peš v tej vročini
SSKJ²
cóklica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od cokla: nositi coklice; klopotal je za očetom z okovanimi coklicami
SSKJ²
cokotáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju
SSKJ²
cól1 -a m (ọ̑)
zastar. mitnina, carina: plačati col
SSKJ²
cól2 -a m (ọ̑)
nar. cola: Stala si sredi sobe, jaz pa sem te meril s coli, in ves čas govoril mrmraje: Še tri cole mora zrasti, samo še tri (M. Kranjec)
Število zadetkov: 579086