Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

heráldika heráldike samostalnik ženskega spola [heráldika]
    veda, ki se ukvarja s proučevanjem in opisom grbov, njihovega nastanka, zgodovine in oblikovanja; SINONIMI: grboslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Heraldik iz frc. (science) héraldique iz hérault ‛glasnik, klicar’, prevzeto iz stfrank.
hêrc hêrca; in hertz samostalnik moškega spola [hêrc]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje frekvence, ki ustreza enemu cikličnemu dogodku na sekundo; simbol: Hz
ETIMOLOGIJA: hertz
hêrčni hêrčna hêrčno pridevnik [hêrčni]
    del pridevniške zloženke v obliki n-herčni ki je v zvezi z določenim številom hercev
ETIMOLOGIJA: herc
hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít]
    1. komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin
    2. žival, ki ima ženske in moške spolne organe
    3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalno hibrid
      3.1. ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
hermelíka hermelíke samostalnik ženskega spola [hermelíka]
    1. zdravilna rastlina z mesnatimi sivo zelenimi listi in majhnimi rumenkastimi ali rožnatimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Sedum maximum
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ali žganje, v katerem je namočena ta rastlina
ETIMOLOGIJA: iz *hermel ‛kamilica’, prevzeto iz nar. nem. Hermel - več ...
hermelín hermelína samostalnik moškega spola [hermelín]
    1. podlasica, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; primerjaj lat. Mustela erminea; SINONIMI: iz zoologije velika podlasica
      1.1. manj formalno krzno te živali
    2. pritlikavi kunec bele barve z rdečimi ali svetlo modrimi očmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hermelin < stvnem. harmilī(n), prvotno ‛majhna podlasica’, iz harmo ‛podlasica’ - več ...
hertz hertza; in hêrc samostalnik moškega spola [hêrc]
    iz fizike izpeljana merska enota za izražanje frekvence, ki ustreza enemu cikličnemu dogodku na sekundo; simbol: Hz
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hertz, angl., frc. hertz, po nemškem fiziku Heinrichu Rudolfu Hertzu (1857–1894)
hétero hétero hétero pridevnik [hétero] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hetero, okrajšano iz heteroseksualni
heterocíklični heterocíklična heterocíklično pridevnik [heterocíklični]
    iz kemije pri katerem so atomi, navadno ogljika in še enega elementa, razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. heterozyklisch, iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + cikličen
heteroseksuálec heteroseksuálca samostalnik moškega spola [heteroseksuáləc]
    kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: heteroseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. heterosexual iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + seksualen
heteroseksuálka heteroseksuálke samostalnik ženskega spola [heteroseksuálka]
    ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb moškega spola
ETIMOLOGIJA: heteroseksualec
heteroseksuálni heteroseksuálna heteroseksuálno pridevnik [heteroseksuálni]
    2. kot samostalnik v obliki heteroseksualni, heteroseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola; SINONIMI: heteroseksualec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. heterosexual iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + seksualen
heteroseksuálno prislov [heteroseksuálno]
    takó, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola
ETIMOLOGIJA: heteroseksualni
heteroseksuálnost heteroseksuálnosti samostalnik ženskega spola [heteroseksuálnost]
    stanje, občutje koga, da čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb drugega spola
ETIMOLOGIJA: heteroseksualni
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída]
    1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
    2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
    3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja
      3.1. električni motor takega vozila
    4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
    5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra]
    1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
    2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima
    3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’
hidroplán hidroplána samostalnik moškega spola [hidroplán]
    letalo s plovnim trupom ali plovci, ki lahko pristaja in vzleta na vodi
ETIMOLOGIJA: kakor slovaš. in češ. hydroplán, madž. hidroplán iz gr. hýdōr + (aero)plan
híhí in hìhì; in 1 medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
      1.1. izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
    2. izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
      2.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
    3. kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: hi
hìk; tudi hk medmet
    1. posnema glas pri kolcanju, zlasti opitega človeka
    2. kot samostalnik glas, ki nastane pri kolcanju
      2.1. kot samostalnik, ekspresivno kolcanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati ‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem. hick - več ...
hinávec hinávca samostalnik moškega spola [hinávəc]
    kdor skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’ < pslov. *xyniti ‛prikrivati’ (prim. cslov. xyniti ‛varati’, star. hrv. hiniti, nar. rus. hínitь ‛grajati’, hínja ‛opravljivec’) iz ide. korena (s)keu̯h2- ‛pokrivati, prikrivati’, tako kot lat. ob-scūrus ‛temen’, prvotno *‛pokrit’ - več ...
Število zadetkov: 600173