Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cvènk1 cvénka in cvênka m (ȅ ẹ́, é)
1. nav. ed., ekspr. denar: biti brez cvenka; imaš kaj cvenka v žepu; prihraniti si nekaj cvenka / rožljati s cvenkom s kovanci, novci
2. kratek, zveneč kovinski glas: cvenk cekinov
SSKJ²
cvènk2 medm. (ȅ)
posnema glas kovancev, stekla: cvenk, je zazvenela razbita šipa
SSKJ²
cvénkati -am in cvênkati -am nedov. (ẹ̑; ȇ)
1. cvenketati: kovanci cvenkajo / bahato je cvenkal z denarjem
2. nekdaj igrati za denar z metanjem kovancev v zid: otroci niso cvenkali za denar, ampak za gumbe
SSKJ²
cvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
cvenketanje: cvenket denarcev
SSKJ²
cvenketánje -a s (ȃ)
glagolnik od cvenketati: cvenketanje v denarnicah / cvenketanje razbite šipe
SSKJ²
cvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji
// povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo
SSKJ²
cvenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
cvenketati: po žepih so mu cvenkljali novci / cvenkljati z drobižem
SSKJ²
cvénkniti -em in cvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati kratek, zveneč, kovinski glas: zadel je z železom ob kamen, da je cvenknilo / kovanec je cvenknil na krožnik s cvenkom padel
// preh., ekspr. slišno, naglo udariti: cvenknil ga je po ustih
SSKJ²
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvəsti in cvestinedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; énavadno sedanji čas
1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● 
nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
    cvetóč -a -e:
    rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; 
prim. cveteti
SSKJ²
cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● 
iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ 
bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ²
cvetáča -e ž (á)
kulturna rastlina z omesenelim socvetjem: jesti cvetačo; pridelati veliko cvetače
SSKJ²
cvetáčen -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na cvetačo: cvetačni listi / cvetačna juha
SSKJ²
cvetána -e ž (ā)
knjiž. rastline, ki rastejo na določenem območju; flora: tropska cvetana / spomladanska cvetana
SSKJ²
cvétast -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: kos cvetaste tkanine
SSKJ²
cvétek -tka m (ẹ̑)
manjšalnica od cvet: cvetki se odpirajo / ekspr. to je naš nežni cvetek
SSKJ²
cvéten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov
 
bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo
SSKJ²
cvèten2 in cvetèn cvètna -o in -ó, stil. cvetèn -tnà -ò, in cvêten -tna -o [prvi obliki cvətənprid. (ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ; é)
poln cvetja, cvetoč: cvetni travniki; cvetna polja; pesn.: cvetni maj; cvetna pomlad; pren. cvetna mladost; cvetno lice
 
rel. cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
SSKJ²
cvetênje -a [tudi cvətenjes (é)
glagolnik od cvesti ali cveteti: škropiti drevje pred cvetenjem; cvetenje rastlin; čas cvetenja / cvetenje morja; fosfati onesnažujejo vodotoke in povzročajo škodljivo cvetenje alg v jezerih / ekspr. uživati cvetenje pomladi
SSKJ²
cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● 
ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
    cvetèč -éča -e:
    cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; 
prim. cvesti
SSKJ²
cvetíca -e ž (í)
1. roža, cvetlica: cvetica lepo diši; trgati cvetice; bele cvetice; šopek cvetic
2. agr. vonj vina: muškatova cvetica; vina z izrazito cvetico
♦ 
vet. večja bela lisa na čelu živali, zlasti konja
Število zadetkov: 579086