Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čáka -e ž (á)
1. nekdaj visoko, trdo vojaško pokrivalo: huzarska čaka; čaka z rdečo perjanico
2. iz papirja narejeno pokrivalo: dečki z lesenimi puškami in s papirnatimi čakami
SSKJ²
čákaj -te medm. (ā)
1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem
2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati
SSKJ²
čakálec -lca [čakau̯ca] m (ȃ)
kdor čaka: ambulantni hodniki so polni čakalcev; dolga vrsta čakalcev / vedno več je bilo boječnežev, čakalcev
SSKJ²
čakálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na čakanje: skrajšati je treba čakalno dobo za sprejem v zdravilišče; nabralo se je že veliko čakalnih ur
♦ pravn. čakalni čas, rok nekdaj čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti
SSKJ²
čakalíšče -a s (í)
kraj za čakanje: čakati na trolejbus na čakališču / na avtobusni postaji bodo zgradili čakališče
// lov. prostor, kjer lovec čaka divjad: pozna vsa čakališča za srnjaka; lovsko čakališče
SSKJ²
čakálnica -e ž (ȃ)
soba za čakanje: polna čakalnica pacientov; kolodvorska čakalnica; čakalnica drugega razreda; čakalnica za matere z otroki
SSKJ²
čakálo -a s (á)
lov. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče
SSKJ²
čákanje in čakánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od čakati: potrpežljivo čakanje; truden od dolgega stanja in čakanja / naveličan je čakanja na službo / stranka je zavzela taktiko čakanja
SSKJ²
čákati -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ)
1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
♦ lov. šel je čakat lisico
// živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja
2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
// biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod
4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka
    čakáje :
    sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto
    čakajóč -a -e:
    ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; 
prim. čakaj
SSKJ²
čákavec -vca m (ā)
jezikosl. kdor govori čakavščino: čakavci in kajkavci
SSKJ²
čákavski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na čakavce ali čakavščino: čakavsko narečje
SSKJ²
čákavščina -e ž (ā)
jezikosl. najzahodnejša hrvaška narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča: kajkavščina, čakavščina in štokavščina
SSKJ²
čákež -a m (ȃ)
nar. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče: jeseni je postajal za šušljajočo koruzo ali čakal na zajca na odprti gmajni .. Poleti je hodil na čakež pod goro (D. Lokar)
SSKJ²
čákra -e ž (ȃ) v indijski filozofiji
vsaka od sedmih posebno občutljivih točk v človeškem telesu, pomembnih za njegovo delovanje: vsaka plast avre je povezana s čakrami, te pa z organi v telesu; srčna čakra
SSKJ²
čalaren ipd. gl. čelaren ipd.
SSKJ²
čámer -mra m (á)
zastar. kučma
SSKJ²
čámpelj -plja tudi -na [čampəlj] m (á)
1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj
2. nar. zahodno, slabš. smrkelj
SSKJ²
čánkar -ja m (á)
med. razjeda, ki jo povzročajo nekatere spolne bolezni: mehki, trdi čankar
SSKJ²
čáo in ciao [čáo] medm. (ȃ)
izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, čao; prim. čav
SSKJ²
čàp medm. (ȁ)
izraža nagel prijem: sraka prileti in čap, že drži naprstnik v kljunu
Število zadetkov: 579086