Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čápa -e ž (á)
nar. (lesena) skleda, iz katere jé več ljudi hkrati: čapa kaše
SSKJ²
čápec -pca m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije: celovečerec o čapcih, reperjih in drugih urbanih kulturah
SSKJ²
čápka -e ž (ȃ)
zlasti v ruskem okolju kapa, kučma: vojaki so mahali s čapkami
SSKJ²
čáplja -e ž (ȃ)
štorklji podobna močvirska ptica: čaplje letijo v dolgi vrsti
♦ zool. siva čaplja
SSKJ²
čapljáriti -im nedov. (á ȃ)
nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska
SSKJ²
čápljevec -vca m (ā)
bot. rastlina z dlakavim steblom in z rdečimi cveti, ki raste po peščenih tleh, Erodium cicutarium:
SSKJ²
čápljica -e ž (ȃ)
zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus:
SSKJ²
čár -a m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči
2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari
3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede
SSKJ²
čára1 -e ž (á)
nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara1
SSKJ²
čára2 -e ž (á)
zastar. čarovno dejanje; čarovnija: čara se je ponesrečila
SSKJ²
čarálec -lca [čarau̯ca in čaralca] m (ȃ)
knjiž. čarovnik: umetnik je v svojem delu vedež in čaralec
SSKJ²
čáranje -a s (ȃ)
glagolnik od čarati: verjeli so, da ima moč čaranja
SSKJ²
čárati -am nedov. (ȃ) po ljudskem verovanju
1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati
2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost
SSKJ²
čárdaš -a m (ȃ)
madžarski ljudski ples v dvočetrtinskem ali štiričetrtinskem taktu: plesati čardaš
// skladba za ta ples: zaigrali so čardaš
SSKJ²
čáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed
2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči
    čárno prisl.:
    čarno lep večer
SSKJ²
čarílo -a s (í)
knjiž. kar ima čarovno moč: verjeti v moč čarila
SSKJ²
čarlston gl. charleston
SSKJ²
čarôba -e ž (ó) knjiž.
1. čarovništvo: osumili so jo čarobe / verjeti v čarobe čarovnije
2. nenavadna, izredna lepota: čez pokrajino je razlita jutranja čaroba
SSKJ²
čarôben -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž.
1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči
// izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči
2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke
    čarôbno prisl.:
    mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet
SSKJ²
čarobíja -e ž (ȋ)
zastar. čarovnija: verjeti v čarobije
Število zadetkov: 579086