Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čarôbnica -e ž (ȏ)
zastar. čarovnica
SSKJ²
čarôbnik -a m (ȏ)
zastar. čarovnik: čarobnik se naredi nevidnega
SSKJ²
čarôbnost -i ž (ó)
knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta
// izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu
SSKJ²
čarodêj -a m (ȇ ē)
knjiž. čarovnik: zloben čarodej; princeska in čarodej / slaven čarodej; nastop, predstava čarodeja; triki čarodeja; čarodej, akrobat in žongler / namestitveni čarodej
SSKJ²
čarodêjec -jca m (ȇ)
zastar. čarovnik
SSKJ²
čarodêjen -jna -o prid. (ē ȇ)
knjiž. čaroven, čudodelen: čarodejni prstan
SSKJ²
čarodêjka -e ž (ȇ)
knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič)
SSKJ²
čarodêjnik -a m (ȇ)
knjiž. čarovnik
SSKJ²
čarodêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na čarodeje ali čarodejstvo: čarodejski pripomočki; čarodejska palica
SSKJ²
čarodêjstvo -a s (ȇ) knjiž.
1. čarovništvo: preganjali so jo zaradi čarodejstva
2. čarovno dejanje; čarovnija: zdraviti brez zagovorov in čarodejstva
SSKJ²
čarokrásen -sna -o prid. (ȃ)
zastar. izredno lep, čudovit: čarokrasen grad
SSKJ²
čarostrélec -lca m (ẹ̑)
knjiž. pravljični čarovni strelec:
SSKJ²
čarôven -vna -o prid. (ō)
po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje
SSKJ²
čarovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. izredno privlačen, očarljiv: njeni čaroviti pogledi
SSKJ²
čarovítost -i ž (ȋ)
zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja
SSKJ²
čarôvnica -e ž (ȏ)
1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice / noč čarovnic noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovnice, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; pren. črnooka mala čarovnica
● publ. lov na čarovnice fanatično iskanje, preganjanje koga kot domnevnega krivca za kaj nezaželenega, slabega
2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name
SSKJ²
čarovníja -e ž (ȋ) nav. mn.
1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico
2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami
SSKJ²
čarôvnik -a m (ȏ)
1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik
2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik
3. rač. del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo: funkcija omogoča vklop ali izklop čarovnika za čiščenje namizja
SSKJ²
čarôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
SSKJ²
čarôvništvo -a s (ȏ)
po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva
Število zadetkov: 579086