Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

hinávka hinávke samostalnik ženskega spola [hináu̯ka]
    ženska, ki skriva svoje prave namene, se dela drugačno, boljšo, kot je
ETIMOLOGIJA: hinavec
hinávski hinávska hinávsko pridevnik [hináu̯ski]
    1. ki skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
      1.1. ki kaže, izraža tako skrivanje pravih namenov
ETIMOLOGIJA: hinavec
hinávsko prislov [hináu̯sko]
    takó, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je
ETIMOLOGIJA: hinavski
hinávstvo hinávstva samostalnik srednjega spola [hináu̯stvo]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej hinavec
hinávščina hinávščine samostalnik ženskega spola [hináu̯ščina]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavstvo
ETIMOLOGIJA: hinavski
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija]
    iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ventilacija
hipokámpus hipokámpusa samostalnik moškega spola [hipokámpus]
    iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hippocampus, prvotno ‛morski konjiček’, ‛mitološko bitje s konjskim trupom in ribjim repom’, prevzeto iz gr. hippókampos, iz híppos ‛konj’ + kámpos ‛morska pošast’
híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica]
    ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: hišnik
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
    kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: hiša
1 in ; in híhí medmet
    1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
      1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
    2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
      2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
    3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, tako kot npr. hrv., srb. , rus. hi, nem. hi
2 medmet
    1. uporablja se, ko govorec ukaže konju, naj hodi, začne hoditi naprej
    2. kot samostalnik ukaz konju, naj hodi, začne hoditi naprej
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. , hüh, hüja, redko tudi hi
hjà in hjá medmet
    1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
    2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
      2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
    3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
      3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
    4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
      4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
hk glej hìk
hl simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za hektoliter
hlápček hlápčka samostalnik moškega spola [hlápčək]
    1. navadno ekspresivno, nekdaj hlapec, zlasti mlajši
    2. navadno slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: slabšalno hlapec, slabšalno plazilec
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
    1. nekdaj služenje hlapca
    2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: hlapčevati
hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti]
    1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec
    2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlápčevski hlápčevska hlápčevsko pridevnik [hlápčeu̯ski]
    1. slabšalno ki se vede pretirano uslužno, ponižno
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako vedenje
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
hḿ in hm̀; in mhm2; tudi mh2 medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna odgovoriti
      1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
    2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo besedo
ETIMOLOGIJA: mhm
Število zadetkov: 600173