- ženska, ki skriva svoje prave namene, se dela drugačno, boljšo, kot je
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
hinávstvo hinávstva samostalnik srednjega spola [hináu̯stvo]
- dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina
hinávščina hinávščine samostalnik ženskega spola [hináu̯ščina]
- dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavstvo
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija]
- iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju
hipokámpus hipokámpusa samostalnik moškega spola [hipokámpus]
- iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
- kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
hí1 in hì; in híhí medmet
- 1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom posnema visok glas pri smejanju, navadno ženske, otroka
- 1.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, navadno ženska, zaradi namigovanja na spogledovanje, goloto, spolnost v manjši zadregi
- 2. navadno podvojeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec posmehuje, je ironičen
- 2.1. ponovljeno, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec komu kaj neprijetnega hudomušno privošči
- 3. kot členek, podvojeno, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne izjave
hjà in hjá medmet
- 1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
- 2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
- 2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
- 3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
- 3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
- 4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
- 4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
hl simbol
- 1. simbol za enoto hektoliter
- 2. del pridevniške zloženke v obliki n-hl hektolitrski
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
ETIMOLOGIJA: ↑hlapčevati
- 1. nekdaj služenje hlapca
- 2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
ETIMOLOGIJA: ↑hlapčevati
hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti]
- 1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec
- 2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
- 1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
- 2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
- 3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
hḿ in hm̀; in mhm2; tudi mh2 medmet
- 1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
- 1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna odgovoriti
- 1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
- 2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo besedo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 57
- 58
- 59
- 60
- 61
- 62
- 63
- ...
- 30009
- Naslednja »
Število zadetkov: 600173