Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čásništvo -a s (ȃ) zastar.
1. časnikarstvo: ukvarja se s časništvom
2. časopisje: dnevno časništvo
SSKJ²
čásnost -i ž (á)
knjiž. začasnost, minljivost: časnost in večnost; pesem izraža zavest o časnosti vsega / časnost in brezčasnost umetniškega dela časovna omejenost, kratkotrajnost
SSKJ²
časomér -a m (ẹ̑)
priprava za merjenje časa, ki kaže tudi dele sekund; kronometer: gledati na časomer
SSKJ²
časomérec -rca m (ẹ̑)
uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela; časomerilec: časomerci ugotavljajo zmogljivost delavcev
SSKJ²
časomerílec -lca [časomerilca in časomeriu̯ca] m (ȋ)
1. uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela: normirci in časomerilci
2. šport. sodnik, ki meri čas pri tekmovanju: časomerilci so tekmovalcu izmerili enak čas kot električna naprava
SSKJ²
časomérnica -e ž (ẹ̑)
zastar. štoparica
SSKJ²
časomérstvo -a s (ẹ̑)
merjenje časa:
SSKJ²
časopís -a m (ȋ)
1. dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti: časopis izhaja vsak dan; brati, izdajati časopis; naročiti se na časopis; dati oglas v časopis; jutranji, večerni časopis; prodajalec, raznašalec časopisov / pog. zaviti v časopis v potiskan časopisni papir / ekspr. rumeni časopis tabloid; stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih
● pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; pog. nesreča je že v časopisu poročilo o nesreči je že objavljeno v časopisu
// biblio. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: ilustriran, leposlovni, modni časopis / šolski, ženski časopis
2. v zvezi elektronski časopis elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: televizijsko podjetje že več let razvija tudi elektronski časopis; brezplačni elektronski časopis; oglaševanje v elektronskem časopisu
// storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: sistematično spremljanje elektronskih časopisov
SSKJ²
časopísar -ja m (ȋ)
slabš. časnikar: zakotni časopisarji
SSKJ²
časopísec -sca m (ȋ)
star. časnikar
SSKJ²
časopísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na časopis: časopisni članki in notice; časopisna reklama, reportaža / časopisni kiosk; časopisno podjetje / časopisni jezik
♦ filat. časopisna znamka znamka, ki je namenjena samo za frankiranje časopisov; papir. časopisni papir papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov
SSKJ²
časopísje -a s (ȋ)
časopisi, dnevni tisk: vse časopisje poroča o obisku; naročen je na dnevno časopisje
SSKJ²
časoslòv -ôva m (ȍ ō)
v vzhodni cerkvi vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti časoslov
// knjiga s temi molitvami: zapreti časoslov
SSKJ²
časôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na čas: oddajanje signalov v enakomernih časovnih presledkih; časovna (merska) enota; krajevna in časovna oddaljenost; med dogodkoma je precejšnja časovna razlika; daljše časovno obdobje / nekaj so jih obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni do petnajst let zapora / tekmovalec ni izkoristil velike časovne prednosti / časovna opredelitev najdbe / kljub časovni stiski je organizacija prireditve uspela / tej risarski konstrukciji manjka predvsem časovna dimenzija / tekst ni vezan na ozek nacionalen in časoven okvir; nerazumljivost umetnine zaradi časovne vezanosti
♦ ekon. časovna mezda mezda, ki se obračunava po trajanju dela; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; fot. časovna osvetlitev osvetlitev, ki je daljša od ene sekunde; jezikosl. časovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila časa
    časôvno prisl.:
    časovno omejen pojav; časovno pogojena satira
SSKJ²
časôvnica -e ž (ȏ)
vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: časovnica za izvedbo reform
// grafični prikaz tega: pregledno oblikovana časovnica prireditve / obvestila na časovnici podjetja
♦ rač. delovno polje v programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki
SSKJ²
časôvnik -a m (ȏ)
elektronska priprava, ki vklaplja, izklaplja določeno funkcijo ali celotno napravo: nastaviti časovnik; aparat za kuhanje kave s časovnikom
SSKJ²
časôvnost -i ž (ō)
časovna opredeljenost ali vezanost: časovnost in nadčasovnost / časovnost, prostornost in vzročnost pojavov
SSKJ²
část -í ž (ȃ)
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; dostojanstvo, ponos: ima še nekaj časti v sebi; s tem je zapravil svojo čast; ali sem ti rekel kaj čez čast? veliko da na svojo čast; pod častjo mu je, da bi prosil / kot vljudnostna fraza čast mi je sporočiti vam; kot vljudnostna fraza pri seznanjanju: »Moje ime XY.« »Čast mi je!«; s kom imam čast govoriti?
// ugled, veljava, dober glas: braniti čast domovine; krade jim čast in poštenje; omadeževala je čast družine; tega ne dovoljuje moja narodna čast / otroci mu ne delajo časti; izreden uspeh razreda je vsej šoli v čast / razžaljenje, žalitev časti
2. priznanje velike vrednosti ali veljave; spoštovanje, slava: dajati delu čast; izkažite nam to čast, da pridete; piti dobrodošlico na čast gostu; to je storil vam na čast; prirediti večerjo gostu v čast; njeno prijateljstvo si šteje v čast; v čast si štejem, da ste prišli; to je pošten in vse časti vreden človek; ni bil željen časti; hišo je doletela čast visokega obiska / zapeti bogu na čast; zastar. čast bodi bogu, da smo končali hvala bogu / ekspr.: vsa čast jim, pogumno so se borili; čast komur čast!
// nav. mn. dejanje v znamenje spoštovanja: sprejeli so ga z vsemi častmi; pokopali so ga z vojaškimi častmi / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu
3. služba ali naslov, ki vzbuja poseben ugled in spoštovanje: odrekel se je predsedniški časti; povzpel se je do visokih časti; akademska čast
● ekspr. na mojo čast res je tako; ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo
♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika
SSKJ²
částen -tna -o prid., částnejši (á)
1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda!
2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni znak svobode Republike Slovenije najvišje državno odlikovanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti
3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna
4. zastar. pošten2, častivreden: brodnik je bil časten človek
● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih
♦ pravn. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo
    částno prisl.:
    častno se bojevati; mladina je častno izpolnila naloge
SSKJ²
častihlépen -pna -o prid., častihlépnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki hlepi po časti, slavi: častihlepen in samovoljen človek
Število zadetkov: 579086