Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ī í)
1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo
2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
SSKJ²
častítljivost tudi častitljívost -i ž (ȋ; í)
lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed
SSKJ²
častítost -i ž (ȋ)
star. lastnost častitega človeka: vsem je bil vzor zaradi svoje častitosti / družina je znana po svoji častitosti
SSKJ²
častivréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek
SSKJ²
častivrédnost -i ž (ẹ́)
lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti
SSKJ²
častižêljen -jna -o prid. (é ē)
željen časti: zelo je častiželjen
SSKJ²
častižêljnost -i ž (é)
lastnost častiželjnega človeka: zaradi svoje častiželjnosti ni priljubljen med tovariši
SSKJ²
částnica -e ž (ȃ)
članica poveljniškega vojaškega osebja: poklicne vojakinje in častnice; častnica Slovenske vojske
SSKJ²
částnik -a m (ȃ)
član poveljniškega vojaškega osebja: artilerijski, pomorski častnik; aktivni častnik / višji gasilski častnik
♦ navt. častnik trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. častnik čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina
SSKJ²
částniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na častnike: častniška uniforma / častniški poklic
SSKJ²
částništvo -a s (ȃ)
1. častniški poklic: odločiti se za častništvo / moral je odložiti častništvo
2. častniki: zbralo se je vse častništvo polka
SSKJ²
čáša -e ž (á)
1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike: kristalna, srebrna čaša
// vsebina čaše: izpiti čašo do dna / pesn. čaša ljubezni
2. ekspr. kozarec sploh: čaše žvenkečejo; napolniti čašo; čaša vina
● vznes. dvigniti čašo nazdraviti; ekspr. zvrniti čašo izpiti brez oddiha
♦ bot. (cvetna) čaša zunanji listi dvojnega cvetnega odevala
SSKJ²
čášast -a -o prid. (á)
podoben čaši: čašasti cveti
♦ bot. čašaste glive gobe čašaste oblike, ki rastejo navadno na lesu, Pezizaceae; um. čašasti kapitel kapitel z jedrom v obliki čaše
SSKJ²
čaščênje -a s (é)
glagolnik od častiti: ogiba se čaščenja in slave; ta ženska je vredna čaščenja; čaščenje razuma v racionalizmu; prim. češčenje
SSKJ²
čášen -šna -o prid. (ā)
nanašajoč se na čašo: čašni rob se je odkrušil / čašni listi
SSKJ²
čášica -e ž (á)
manjšalnica od čaša: čašica za desertno vino / spiti čašico žganja; ekspr. ali bi čašico vina?
♦ anat. ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici
SSKJ²
čáška -e ž (á)
star. čašica
SSKJ²
čátež -a m (ȃ)
mitol. bitje, ki je pol človek pol kozel: škratje, vešče in čateži
SSKJ²
čáv in čáu [čau̯] medm. (ȃ)
izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: lepo se imej, čav
SSKJ²
čávelj -vlja m (á)
star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj; debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin
Število zadetkov: 579086