Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čebúla -e [tudi čəbula] ž (ú)
1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. star. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
SSKJ²
čebúlar -ja [tudi čəbular] m (ȗ)
1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
SSKJ²
čebúlast -a -o [tudi čəbulast] prid. (ú)
po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura; čebulasta vaza
♦ arhit. čebulasta kupola
SSKJ²
čebúlček -čka [tudi čəbulčək] m (ȗ)
1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
SSKJ²
čebúlen -lna -o [tudi čəbulən] prid. (ȗ)
nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
SSKJ²
čebúlica -e [tudi čəbulica] ž (ú)
1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
♦ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea
SSKJ²
čebúličast -a -o [tudi čəbuličast] prid. (ú)
po obliki podoben čebulici: čebuličasta glavica igle
SSKJ²
čebúlnat -a -o [tudi čəbulnat] prid. (ȗ)
po obliki podoben čebuli: čebulnat stolp
SSKJ²
čebúlnica -e [tudi čəbulnica] ž (ȗ)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice
SSKJ²
čebúlov -a -o [tudi čəbulov-] (ú)
pridevnik od čebula: čebulova omaka
SSKJ²
čéča in čêča -e ž (ẹ̄; é)
1. nar. severozahodno dekle: postala je že cela čeča / dražili so me, da imam čečo
2. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: naredila je ljubko čečo iz cunj
SSKJ²
čéčica in čêčica -e ž (ẹ̄; é)
manjšalnica od čeča: bledične čečice z modrimi očmi / igra se z lesenimi čečicami
SSKJ²
čečkáč -a [čəčkač] m (á)
ekspr. kdor nerazločno, grdo piše: kateri čečkač je napisal to nalogo / slabš. časopisni čečkač člankar, pisec
SSKJ²
čečkánje -a [čəčkanje] s (ȃ)
glagolnik od čečkati: čečkanje po zidu je prepovedano / učitelj se jezi zaradi čečkanja učencev
SSKJ²
čečkaríja -e [čəčkarija] ž (ȋ)
slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija
SSKJ²
čečkáriti -im [čəčkariti] nedov. (á ȃ)
slabš. sestavljati, pisati: po cele ure čečkari v kakem kotu / v časnike čečkari
SSKJ²
čečkáti -ám [čəčkati] nedov. (á ȃ)
1. delati črte brez pravega namena: otroci čečkajo po stenah
2. slabš. nerazločno, grdo pisati: ne čečkaj, piši lepo; nekateri učenci zelo čečkajo
// sestavljati, pisati: kdo neki čečka te članke
SSKJ²
čečkàv -áva -o [čəčkav-] prid. (ȁ á)
čačkast: čečkava pisava
SSKJ²
čeda ipd. gl. čreda ipd.
SSKJ²
čedájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev
♦ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja
Število zadetkov: 579086