Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čedálje prisl. (á)
s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: naši sosedje se čedalje bolj razburjajo; grmi čedalje močneje; čedalje več ljudi je; čedalje manj se mu toži po domu
♦ glasb. čedalje močneje označba za jakost izvajanja crescendo
SSKJ²
čéden -dna -o prid., čédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi
2. star. čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in urejene / ekspr. njegove kupčije niso ravno čedne poštene, neoporečne
3. ekspr. precej velik: plačal je čedno vsotico denarja; pridobil si je kar čedno premoženje / rad bi kako čedno službico dobro, donosno
    čédno prisl.:
    to dekle se čedno oblači
SSKJ²
čedermáčevski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Bevkovem Martinu Čedermacu: bil je duhovnik s čedermačevsko usodo
SSKJ²
čéditi -im nedov., čéden in čêjen (é ē)
star. čistiti, snažiti: čediti hlev in živino; čediti po hiši / čediti drevje trebiti
    čéditi se 
    1. lepšati se, lepotičiti se: po celo uro se čedi pred ogledalom
    2. ekspr. iztrebljati se: čedit se hodijo kar za grm
SSKJ²
čédkan -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. precej lep: čedkana punčka / naredila je čedkan poklonček
SSKJ²
čédnost -i ž (ẹ́)
1. ekspr. dobra lastnost, krepost: bila je znana po čednosti in poštenosti; vsi so ga spoštovali zaradi njegovih čednosti; hinavščino zavija v plašč čednosti
● preg. skromnost je lepa čednost
// star. poštenost, neoporečnost: vsem je znana čednost njegovih poslov
2. star. odlika, vrlina1: izvirnost je poglavitna čednost pisatelja
3. zastar. čistoča: zelo skrbijo za čednost v hiši
SSKJ²
čédnosten -tna -o prid. (ẹ́)
star. kreposten: bila je čednostna deklica / čednostno življenje
SSKJ²
čédnostnik -a m (ẹ́)
nav. iron. kreposten človek: domnevni čednostnik
SSKJ²
čédnostnost -i ž (ẹ́)
zastar. krepostnost: njegova zlagana čednostnost
SSKJ²
čédra -e ž (ẹ̑)
lesena pipa s kratko cevjo in pokrovčkom: iztrkati, natlačiti, vleči čedro / gorjuška čedra
SSKJ²
čédrica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od čedra: prižgati si čedrico
SSKJ²
čefúr -ja m (ú)
1. slabš. pripadnik kateregakoli naroda nekdanje Jugoslavije razen Slovencev, živeč v Sloveniji: zmerjati koga s čefurjem
2. pripadnik subkulturne skupine z značilno govorico, ki je mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije: predstavo odlikuje živa in aktualna govorica mladih čefurjev
SSKJ²
čefúrski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na čefurje: čefurski roman; čefurska tematika
SSKJ²
čefúrščina -e ž (ȗ) nav. ekspr.
mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov iz nekdanje Jugoslavije: pogovarjala sta se v čefurščini
SSKJ²
čèh čêha m (ȅ é)
nar. vzhodno fant, deček1: puže in čehi se že zbirajo
SSKJ²
čeháti -ám nedov. (á ȃ)
1. čehljati: čehati konja; čeha se po glavi, za ušesi
2. trgati, lomiti: vihar čeha veje
SSKJ²
čêhelj -hlja m (é)
star. čohalo: konja drgne s čehljem in krtačo
SSKJ²
čehízem -zma m (ī)
jezikosl. element češčine v kakem drugem jeziku: uvajati rusizme in čehizme; v prevodu je ostalo dosti čehizmov
SSKJ²
čehljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čehljati konja po vratu; čehljal se je po glavi in begal z očmi po ljudeh; v zadregi se čehlja za ušesom
SSKJ²
čêhniti -em in čehníti čéhnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑)
nar. česniti: S pestjo bi te čehnil. Če bi bil kaj vreden, bi ti ne prevzeli dekleta (F. Bevk)
Število zadetkov: 579086