Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čeládnica -e ž (ȃ)
bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria:
SSKJ²
čeládnik -a m (ȃ)
ekspr. vojak s čelado: čeladniki so obkolili jetnike
SSKJ²
čelák -a m (á)
kdor ima široko, veliko čelo:
SSKJ²
čeláren -rna -o prid. (ā)
nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen
// nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet
SSKJ²
čelárnost -i ž (ā)
nar. lastnost čelarnega:
SSKJ²
čêlast -a -o prid. (é)
čelat: čelasta glava
SSKJ²
čelàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima široko, veliko čelo: čelat, dolgolas in suh fant; čelata glava
SSKJ²
čêlce -a s (ē)
ekspr. manjšalnica od čêlo: poljubila je otroka na čelce; belo, gladko čelce
SSKJ²
čêlček -čka m (ē)
ekspr. manjšalnica od čelce: izpod drobnega čelčka je pokukalo dvoje črnih očesc
SSKJ²
čêlek in čélek -lka m (ē; ẹ̄)
les. odpadek pri čeljenju:
SSKJ²
čêlen -lna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na čelo: čelne gube; čelna kost; vnetje čelne votline / čelni vodja je dal povelje za umik / čelna deska postelje; čelna stran panja, hiše
♦ aer. čelni veter veter, ki piha pravokotno na čelo vozila; geogr. čelna morena nasutina ledenika ob njegovem spodnjem koncu; teh. čelna ploskev ploskev, ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; urb. čelna postaja postaja, ki stoji pravokotno na smer tirov
    čêlno prisl.:
    čelno napasti sovražnika
SSKJ²
čelesta gl. celesta
SSKJ²
čeléšnik -a m (ẹ̑) nar.
1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc)
2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk)
♦ etn. stojalo za goreče trske
SSKJ²
čeléšnjak -a m (ẹ̑)
zastar. čelešnik: sušiti srajco na čelešnjaku
SSKJ²
čelílen -lna -o prid. (ȋ)
les., v zvezi čelilna žaga krožna žaga za čeljenje lesa:
SSKJ²
čelílnik -a m (ȋ)
les. krožna žaga za čeljenje lesa:
SSKJ²
čelíst -a m (ȋ)
glasb. kdor igra čelo: nocoj se nam je predstavil odličen čelist
SSKJ²
čelístka -e ž (ȋ)
glasb. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka
SSKJ²
čêliti -im in čelíti čélim nedov. (é; ī ẹ́)
gladko prisekovati ali prirezovati: čeliti snope, slamo
♦ les. čeliti les prižagovati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagovati ga na določeno dolžino
SSKJ²
čêljenje in čéljenje -a s (é; ẹ́)
glagolnik od čeliti: čeljenje snopov / čeljenje lesa
Število zadetkov: 579086