Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
černozjóm -a m (ọ̑)
geogr. zelo rodovitna črna stepska prst: območje černozjoma
SSKJ²
čerôvje -a s (ȏ)
več čeri: divje, razjedeno čerovje
SSKJ²
červónec -nca m (ọ̑)
starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci
♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju
SSKJ²
česálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj
SSKJ²
česálka -e [česau̯ka tudi česalka] ž (ȃ)
zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk
SSKJ²
česálnica -e ž (ȃ)
frizerski salon za ženske: česalnica in brivnica sta odprti ves dan
SSKJ²
česálnik -a m (ȃ)
tekst. stroj za česanje prediva:
SSKJ²
česálo -a s (á)
1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje
2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva:
SSKJ²
česánje -a s (ȃ)
glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva
SSKJ²
česánka in čésanka -e ž (á; ẹ́)
tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka
SSKJ²
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́)
1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj
2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
3. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
    česán -a -o:
    tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
SSKJ²
čêsen -sna m (é)
začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje
♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
SSKJ²
česljáti -ám nedov. (á ȃ)
česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče
SSKJ²
česmín -a m (ȋ)
češmin: nabirati česmin
SSKJ²
česnáč -a m (á)
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač
SSKJ²
česnálo -a s (á)
česnač: kaj česnaš, česnalo staro
SSKJ²
česnánje -a s (ȃ)
glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem
SSKJ²
česnáti -ám nedov. (á ȃ)
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti
// govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo
SSKJ²
čêsnik -a m (é)
nar. zahodno česen: kupila je čebulo in česnik
SSKJ²
čêsniti -em in česníti čésnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑)
ekspr. močno udariti: česni ga po butici; česniti po čeljustih, po glavi; dobro ga je česnil
Število zadetkov: 579086