Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
češúlja -e ž (ú)
1. več cvetov gosto skupaj: češulja bezgovega cvetja; češulje cvetja na koncu vej
2. odkrhnjena vejica: pod obrano češnjo je polno češulj
♦ bot. socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
češúljast -a -o prid. (ú)
poln češulj: češuljasta veja
♦ bot. češuljasto socvetje socvetje s cveti v isti ravnini, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
češúljek -jka m (ȗ)
nar. dolenjsko majhen grozd: redki drobni češuljki na starih trtah
♦ bot. drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami; divji bezeg
SSKJ²
češúljica -e ž (ú)
manjšalnica od češulja: lomil je češuljice z grmov
SSKJ²
čéta -e ž (ẹ́)
1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo
// mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete
2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
SSKJ²
četáš -a m (á)
zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno: srbski četaši / bolgarski četaši komiti
SSKJ²
čéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od četa: četni komisar; četno poveljstvo
SSKJ²
čética -e ž (ẹ́)
manjšalnica od četa: iz četic so se razvile brigade / po cesti koraka četica otrok / ekspr. pri časopisu sodeluje le majhna četica ljudi
SSKJ²
čétnik -a m (ẹ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića: ustaši in četniki
♦ zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno
SSKJ²
čétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na četnike ali četništvo: četniški odredi / četniško gibanje
SSKJ²
čétništvo -a s (ẹ̑)
delovanje ali gibanje četnikov:
SSKJ²
četovánje -a s (ȃ)
glagolnik od četovati: vrniti se s četovanja; njegovo junaško četovanje
SSKJ²
četováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. boriti se, vojskovati se: on je sedel doma, ko smo mi četovali; četoval je po Šumadiji
SSKJ²
četovódja -e tudi -a m (ọ̑)
poveljnik čete: četovodja v prvi svetovni vojni / četovodja in načelnik gasilcev
SSKJ²
četŕt1 -a m (ȓ)
1. posoda, ki meri četrtino določene mere: prijel je svoj četrt in prisedel / puste sobote brez četrtov in stare družbe
2. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne; četrt2: ura je udarila zadnji četrt pred polnočjo
SSKJ²
četŕt2 -i ž (ȓ)
1. del na štiri enake dele razdeljene merske enote, navadno časovne: slišala je biti ure in vse četrti; zastar. do doma ima kake tri četrti ure tri četrt ure / predavanje se bo začelo danes brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// noga raztelešenega četveronožca s sosednjimi deli: kupil je celo zadnjo četrt vola
2. del mesta s posebnimi značilnostmi: stanuje v delavski četrti mesta; industrijska, stanovanjska četrt / mestna četrt
// prva leta po 1945 najmanjša upravna enota v mestu:
SSKJ²
četŕt3 prisl. (ȓ)
1. izraža del na štiri enake dele razdeljene
a) merske enote: naročil je četrt litra vina, spil ga je le četrtino; kupiti tri četrt metra blaga; elipt., pog. četrt kruha, prosim
b) časovne enote: čaka že kake tri četrt ure; avtobus odpelje vsake četrt ure; pri napovedovanju časa se ura izpušča: osem in četrt 815; četrt (manjka) do petih 445; četrt čez deset(o) 1015; četrt čez šest, četrt na sedem 615; tri četrt na sedem 645
2. izraža del na štiri enake dele razdeljene celote: dogradili so tri četrt hiše; minilo je četrt stoletja; dobre tri četrt prebivalstva se je odselilo
SSKJ²
četrták -a m (á)
nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: srebrne dvajsetice in zelenkasti četrtaki
// ruski novec za četrt rublja: njemu je dal rubelj, njej pa samo četrtak
♦ les. žagan les s kvadratnim prerezom; moral; vet. žival s štirimi stalnimi sekalci
SSKJ²
četŕtek -tka m (ŕ)
četrti dan v tednu: jutri bo četrtek; pride v četrtek zjutraj / sestajajo se ob četrtkih
♦ etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo
SSKJ²
četŕten -tna -o prid. (ȓ)
prva leta po 1945 nanašajoč se na najmanjšo upravno enoto v mestu: četrtni odbor Rdečega križa
Število zadetkov: 579086