Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
četveroréd -a m (ẹ̑)
četverostop: razvrstiti se v četverored; korakati v četveroredih
SSKJ²
četverorób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima štiri robove: četverorob les, steber
♦ bot. četverorobo steblo
SSKJ²
četveroróben -bna -o prid. (ọ̑)
četverorob
SSKJ²
četverorôčen in četveroróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
ki se izvaja s štirimi rokami; štiriročen: četveroročno igranje na klavir
    četverorôčno in četveroróčno prisl.:
    igrati skladbo četveroročno
SSKJ²
četverospèv in četverospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
glasb. vokalna skladba za štiri glasove:
SSKJ²
četverostòp -ópa m (ȍ ọ̄)
vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi četverostop zavija desno; postaviti se, uvrstiti se v četverostope; korakati v četverostopih
SSKJ²
četverostópen -pna -o prid. (ọ̑)
lit. sestavljen iz štirih stopic: četverostopni jamb, verz
SSKJ²
četverostrán in četverostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á)
geom. ki ima za osnovno ploskev četverokotnik: četverostrana piramida, prizma
SSKJ²
četveroškŕgar -ja m (ȓ)
nav. mn., zool. glavonožci z dvema paroma škrg, Tetrabranchiata:
SSKJ²
četveroštéven -vna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑)
bot., v zvezi četveroštevni cvet cvet, ki ima po štiri venčne in čašne liste:
SSKJ²
četverovoglàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. štirioglat
SSKJ²
četverovpréga -e ž (ẹ̑)
vprega s štirimi živalmi: vozil se je v razkošni četverovpregi / voditi četverovprego štiri v voz vprežene živali
SSKJ²
četverovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija
SSKJ²
četverovpréžnik -a m (ẹ̑)
voz, v katerega se vpregajo štiri živali:
SSKJ²
četverovŕsten -tna -o prid. (ȓ)
agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik
SSKJ²
četverozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima štiri zobe: četverozoba riba
SSKJ²
četverozvók -a m (ọ̑)
glasb. sozvočje štirih tonov:
SSKJ²
četvórček -čka m (ọ̑)
1. nav. mn. vsak od štirih pri enem porodu rojenih otrok: trojčki in četvorčki
2. hiša s štirimi popolnoma ločenimi stanovanji: stanuje v četvorčku
♦ filat. štiri znamke, iztrgane iz pole v obliki pravokotnika; min. skupina štirih kristalov iste rudnine
SSKJ²
četvórica -e ž (ọ̑)
skupina štirih oseb: mlado četvorico veže prijateljstvo; četvorica planincev se vzpenja v hrib
SSKJ²
četvórka -e ž (ọ̑)
1. skupina štirih oseb: jurišne četvorke; bili so neločljiva četvorka pri igri
// v ruskem okolju četverovprega: hitre trojke in četvorke
2. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para: napovedati, plesati četvorko
Število zadetkov: 579086