Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
číčki -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Čiče: čički dialekt / čičko ozemlje
SSKJ²
číčniti -em dov. (í ȋ)
otr. sesti: punčka čične na tla in se smeje
SSKJ²
čífut -a m (ȋ) slabš.
1. pripadnik judovskega naroda; Jud: kaj ne veš, on je čifut
2. stiskač, oderuh, goljuf: ta čifut bi me rad ogoljufal / kot psovka presneti čifut
SSKJ²
čifutaríja -e ž (ȋ)
slabš. Judi, Judje: samo čifutarija se ukvarja s takimi posli
SSKJ²
čífutski -a -o prid. (ȋ)
slabš. judovski: umazana čifutska krčma; čifutska sinagoga / značilen čifutski obraz
SSKJ²
čígar -- zaim. (ȋ)
izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša
// izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega2: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
SSKJ²
čigáv -a -o zaim. (á)
vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
SSKJ²
čigáver -- [čigavər] zaim. (ȃ)
star. čigar, katerega2: srečen tisti, čigaver je takšno dekle
// kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče
SSKJ²
čigávršen -šna -o zaim. (ȃ)
kogar(koli), katerega(koli)2: sprejel bi čigavršno že pomoč
SSKJ²
čígra -e ž (ȋ)
zool. galebu podobna vodna ptica s škarjastim repom, Sterna: navadna čigra
SSKJ²
čìh medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: pogleda v sonce in čih!
SSKJ²
číherni -a -o zaim. (ȋ)
zastar., navadno v zvezi ves čiherni prav ves, cel, vesoljen: vsi čiherni so ji pomagali; na vsem čihernem svetu nikogar ne pozna
SSKJ²
číj -a -e zaim. (ȋ) zastar.
1. kateri2: pesniki, čijih talent
2. čigav: Čija zemlja ta? Čigavi mi smo? (A. Aškerc)
SSKJ²
čík -a m (ȋ)
1. kos zvitega tobaka za žvečenje: odgrizniti, žvečiti čik
2. pog. ostanek dogorele cigarete ali cigare; ogorek: pohoditi, ugasniti čik; stikati po tleh za čiki
// ekspr. cigareta: danes nisem pokadil niti (enega) čika
3. šol. žarg. negativna ocena (v šoli): ob konferenci sem imel tri čike
● pog. padel je kot čik zelo močno, trdo; v prid. rabi:, pog. čik gumi žvečilni gumi
SSKJ²
číkanje -a s (ȋ)
glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje
SSKJ²
číkar -ja m (ȋ)
1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar
// pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar
2. šol. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
SSKJ²
číkast -a -o prid. (ȋ)
umazan od čikanja: čikasta slina; čikasta usta
SSKJ²
číkati -am nedov. (ȋ)
1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva
// pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje
2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
SSKJ²
číkniti -em dov. (í ȋ) ekspr.
1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino
2. pog. pasti1, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi
3. šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: čiknil je v matematiki
SSKJ²
číkoš -a m (ȋ)
1. v madžarskem okolju pastir konj: čikoš dirja za čredo
2. visoka kučma: bili so v narodnih nošah in čikoših
Število zadetkov: 579086