Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čistílka -e [tudi čistiu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem; snažilka: sprejmemo vratarja in čistilko; hotelska čistilka
SSKJ²
čistílnica -e ž (ȋ)
1. podjetje ali delavnica za čiščenje oblek: odnesti obleko v čistilnico; kemična čistilnica
// obrat za čiščenje v tovarni: livarska čistilnica; čistilnica bombaža / čistilnica nafte, sladkorja rafinerija
2. stroj za čiščenje žita: imajo čistilnico in slamoreznico
SSKJ²
čistílnik -a m (ȋ)
stroj ali naprava za odstranjevanje primesi: čistilnik za žito, za med / voditi plin skozi čistilnik
♦ avt. naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; oljni filter
SSKJ²
čistílo -a s (í)
1. sredstvo za čiščenje: izdelujejo čistila in loščila; soba diši po čistilih; škatlica čistila za čevlje
2. zastar. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: bolnik vzame čistilo
SSKJ²
čistína -e ž (í)
1. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: stopiti iz grmovja na čistino; cesta se vijuga po široki čistini; kmetija na strmi čistini; pren. čistina sredi množice
2. stanje brez skaljenosti, motnosti: blesk in čistina oči; čistina neba
3. metal. količina, odstotek čistih žlahtnih kovin v kovinah in zlitinah: v zlatarnah navajajo čistino v karatih; ugotavljati čistino kovine; čistina novca, zlata
SSKJ²
čistínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na čistina 3: čistinska stopnja / čistinski žig žig, ki na kovini potrjuje stopnjo čistine
SSKJ²
čístiti -im nedov., číščen (í ȋ)
1. odstranjevati umazanijo, prah: ves dan čisti in pospravlja; čistiti čevlje, okna; čistiti pribor; čistiti z bencinom; kemično čistiti obleko; čistiti si nohte, zobe
2. odstranjevati primesi: čistiti rudo; čistiti žito za seme / čaj iz teh rož čisti kri
// odstranjevati odvečno iz česa; trebiti: čistiti mlad gozd; čistiti senožeti / čistiti jarke / čistiti ribe, solato
♦ med. čistiti (črevo) pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; voj. čistiti teren uničevati ostanke nasprotnikovih enot
    čístiti se 
    izgubljati skaljenost, motnost: voda v potoku se že čisti; vino se čisti / nebo se čisti
    ♦     čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; med. rana se čisti se manj gnoji
SSKJ²
čístka -e ž (ȋ)
odstranjevanje nezaželenih ljudi s političnega ali službenega položaja: kadrovske, politične čistke; čistka partije; čistka v državni upravi, stranki, vojski / direktor dela čistke; pren. čistka neprimernih knjig v knjižnici
SSKJ²
čístkan -a -o prid. (ȋ)
ekspr. čist, snažen: bila je vedno počesana in tako čistkana
SSKJ²
čísto prisl. (ȋ)
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: čisto gol; čisto konkurenčna oblika gospodarjenja; sod je čisto prazen; vrt je čisto na drugi strani; ostal je čisto brez pomoči; čisto brez potrebe se jezite; zdaj je hiša čisto njegova; njegov nastop je čisto tak kot očetov; čisto vse si je zapomnil; čisto je nehal piti; hiša je čisto porušena; čisto gotovo pride; čisto nepričakovano se je vrnil; imaš čisto prav; elipt. on je čisto, kakor je bil čisto tak / hiša je čisto ob morju tik
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: to je čisto navadna goljufija; čisto preprosto mu je vse utajil; čisto sem pozabil sporočiti; čisto prav vam je; čisto zares ne vem
2. izraža zelo visoko stopnjo: čisto majhen je; čisto mlad; čisto malo se je spremenil; čisto tiho govori
3. izraža rahlo omejitev: hrana je čisto dobra; bil je čisto prijazen z nami; čisto lepo so ga sprejeli; čisto prijetno je tu; to vino imam čisto rad; prim. čist
SSKJ²
čistôba -e ž (ó)
zastar. čistoča: javna in osebna čistoba
SSKJ²
čistôča -e ž (ó)
stanje brez umazanije, prahu: imeti, vzdrževati red in čistočo; navajati, paziti na čistočo; osebna čistoča; čistoča stanovanja
SSKJ²
čistokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄)
1. ki je potomec prednikov iste pasme: čistokrven lipicanec; čistokrven volčjak z rodovnikom / čistokrvna pasma
2. pravi, pristen: čistokrven meščan
SSKJ²
čistokŕvnost -i ž (ŕ)
lastnost, značilnost čistokrvne živali ali človeka: dokazati čistokrvnost psa
SSKJ²
čistopásemski -a -o [čistopasəmski] prid. (ȃ)
ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven: čistopasemski kratkodlaki ptičar; reja čistopasemskih živali
SSKJ²
čistopís -a m (ȋ)
zadnji, dokončni prepis: oddati koncept in čistopis; čistopis prošnje
SSKJ²
čistosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž. ki je čistega, plemenitega srca: dober in čistosrčen
SSKJ²
čístost -i ž (ī)
lastnost, značilnost čistega:
a) duševna, moralna, nravna čistost / dekliška čistost nedolžnost / nihče ne dvomi o čistosti njegovih namenov
b) sortna čistost krompirja; čistost pasme / skrbeti za čistost jezika / čistost umetniškega izraza
c) čistost gorskega zraka
SSKJ²
čistôta -e ž (ó)
1. količina, odstotek določene osnovne sestavine: določati čistoto semen; čistota kemikalij; čistota vlaken; kvocient čistote
2. zastar. čistost: čistota jezika / čistota oblike
3. zastar. čistoča: čistota perila
SSKJ²
čistún -a m (ȗ) slabš.
kdor pretirano skrbi za moralno, idejno čistost: ideološki čistun; operni čistuni mu očitajo združevanje klasične pevske umetnosti s popularno glasbo
// kdor si pretirano prizadeva za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin; purist: kot učitelj slovenščine je bil velik čistun / jezikovni čistun
Število zadetkov: 579086