Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
članarína -e ž (ī)
obvezni denarni prispevek članov društvu ali organizaciji: plačati, pobirati članarino; letna članarina
SSKJ²
článčič -a m (ȃ)
manjšalnica od članek: posvetil mu je spominski člančič / slabš. zmašil je nekak člančič in ga poslal v objavo nepomemben, malo vreden članek
SSKJ²
článek -nka m (ȃ)
krajši sestavek, navadno neliterarne vsebine za časopis ali revijo: napisati, objaviti članek; časopisni, priložnostni članek; članek o Prešernu; avtor članka; serija člankov / uvodni članek uvodnik
SSKJ²
článica -e ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki je vključena v kako skupnost, organizacijo: aktivna, sedanja članica; članica društva, kluba; članica kolektiva, komisije, uprave / članica žirije / častna članica / članica koalicije / polnopravna, pridružena članica Evropske unije
SSKJ²
článkar -ja m (ȃ)
kdor piše članke: je člankar, pisatelj in prevajalec; politični člankar
SSKJ²
článski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na člane: članski sestanek; članski prispevki / članska izkaznica izkaznica, ki potrjuje, da je kdo član / tekmovanje v mladinski in članski konkurenci
SSKJ²
článstvo -a s (ȃ)
1. člani: sklicati članstvo; število članstva se je povečalo
2. pripadnost k organizaciji ali društvu: njegovo članstvo v društvu je bilo samo formalno / počastili so ga s častnim članstvom
SSKJ²
člén in člèn čléna m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. del, ki se veže z drugimi v celoto: sestaviti člene; člen verige; vezava členov; pren. vezni člen med preteklostjo in sedanjostjo; to vprašanje je samo člen v verigi problemov
2. oštevilčen odstavek zakona ali določbe: 62. člen ustave določa; 5. člen [čl.] zakona se glasi
3. zastar. členek, sklep: zapestni člen
4. zastar. stopnja sorodstva; koleno: sorodstvo v prvem členu
♦ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; bot. člen del stebla med dvema kolencema; elektr. akumulatorski člen osnovna enota akumulatorja; galvanski člen osnovna enota galvanske baterije; jezikosl. člen beseda pred samostalniki v nekaterih jezikih, ki navadno označuje spol; stavčni člen sintaktična enota v stavku; mat. člen del matematičnega izraza, ki ga od drugih delov ločita znaka + ali -; členi aritmetičnega zaporedja; zool. člen obroček telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih
SSKJ²
člénar -ja m (ẹ̑)
nav. mn., zool. žival s členastim telesom:
SSKJ²
člénast -a -o prid. (ẹ̄)
sestavljen iz členov: členast cevni vod; členasta transmisijska veriga / členaste noge žuželke / členasto steblo
SSKJ²
člének -nka m (ẹ̑)
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih: nategoval si je prste s tako silo, da so mu členki pokali; zapestni členek / prstan ji je zdrknil čez členek; potrkati s členki ob mizo
// nav. mn. gleženj: do členkov gaziti blato
2. del, ki se veže z drugimi v celoto: speti členke verige; pren. to je samo droben členek v verigi dogodkov
3. jezikosl. pomensko nesamostojna nepregibna beseda, ki poudarja in delno spreminja stavek, besedo v okolici: velelni členek; členki, medmeti in prislovi
♦ bot. del stebla med dvema kolencema
SSKJ²
člénica -e ž (ẹ̑)
1. jezikosl. nepregibna beseda ali del besede s slovničnim pomenom, zlasti kot sestavina sklopa:
2. jezikosl., nekdaj členek: vprašalna členica
SSKJ²
členítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od členiti: funkcionalna členitev gradbene površine; členitev pročelja / členitev literarnega dela
SSKJ²
čléniti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž.
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine
// delati kaj členovito: morje členi obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov
    člénjen -a -o:
    črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata
SSKJ²
člénjenje -a s (ẹ̄)
glagolnik od členiti: idejno členjenje teksta
SSKJ²
člénjenost -i ž (ẹ̑)
1. knjiž. lastnost členjenega: bogata členjenost pročelja
2. zool. zaporedno ponavljanje členov v podolžni osi živalskega telesa: enakomerna členjenost
SSKJ²
člénkar -ja m (ẹ̑) bot.
rastlina slanih tal s členastim steblom in majhnimi listi: morski skalnjak s členkarjem
SSKJ²
člénkast -a -o prid. (ẹ̑)
1. sestavljen iz členkov: členkasta brana / členkast avtobus
2. ki ima velike, izrazite členke: členkasti prsti
SSKJ²
členkôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na členek 3: členkovna raba; členkovne zveze
SSKJ²
členkovít -a -o prid. (ȋ)
ki ima velike, izrazite členke: členkovite kmečke roke / členkovito telo raka telo, sestavljeno iz členkov
Število zadetkov: 579086