Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čmokotáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. plosko, tleskajoče udarjati: Nikomur ni bil podoben, niti treznemu tesarju, ki je z lahkoto s težko cimrako čmokotal po najtrših grčah (Prežihov)
SSKJ²
čmŕček -čka m (r̄)
nar. vzhodno mavrah
SSKJ²
čmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar. vzhodno črhniti: baba ni čmrknila niti besede
SSKJ²
čmŕlj -a m (ŕ)
čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom: po cvetju brenčijo čebele in čmrlji; brenčati ko čmrlj
SSKJ²
čmŕljček -čka m (ŕ)
nav. ekspr. manjšalnica od čmrlj: čmrljčki in čebelice / kot nagovor ti moj čmrljček
SSKJ²
čmŕljevka -e ž (ŕ)
zool. čmrlju podobna muha z rdečkastim zadkom, Volucella bombylans:
SSKJ²
čmŕlji -a -e prid. (ȓ)
nanašajoč se na čmrlje: čmrlja samica / čmrlje gnezdo
SSKJ²
čóba -e ž (ọ́)
nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami
// ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina)
SSKJ²
čóbast -a -o prid. (ọ́)
nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska
SSKJ²
čobódra -e ž (ọ̑) slabš.
1. gosta, tekoča zmes: iz kotla je tekla črna, gnojnici podobna čobodra; mlečna čobodra; pren. jezikovna čobodra
2. slaba pijača: v tej gostilni točijo samo čobodro
// slaba jed, navadno redka: glasno je srebal čobodro iz sklede; vse leto boš otepal neslano čobodro
3. vodén, shojen sneg; plundra: gaziti po čobodri
4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: zaradi očeta bom pomagal fantu iz te čobodre; sebi je pomagal, nas je pa pustil v tej čobodri
SSKJ²
čobodráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. čofotati: nekje za ovinkom čobodrajo race v vodi / otroci čobodrajo po mlaki
2. hitro in nerazločno govoriti; žlobudrati: čobodra po turško
SSKJ²
čòf medm. (ȍ)
posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: požene se in čof v vodo; čof, čof, stopa po blatu; čof! pa mu primaže klofuto
SSKJ²
čofánje -a s (ȃ)
glagolnik od čofati: čofanje otrok po vodi / čofanje po blatu
SSKJ²
čofáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: z veslom čofa po gladini
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: otroci čofajo po blatu
2. preh., ekspr. slišno, plosko udarjati z roko: čofa ga po ustih
3. ekspr. slišno, plosko padati: drobci streliva čofajo v mehko prst
SSKJ²
čôfiti -im in čófiti -im dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑)
zastar. čofniti: čofiti v vodo / čofila ga je po ustih
SSKJ²
čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr.
1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak
2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil
// šol. žarg. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti1: ponavlja, lani je čofnil
3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
SSKJ²
čofodráti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. čofotati: gosi čofodrajo po vodi / po cele dneve so otroci čofodrali po ribniku
SSKJ²
čofòt -ôta m (ȍ ó)
čofotanje: čofot ladijskega vijaka
SSKJ²
čofotálnik -a m (ȃ)
majhen, plitev bazen, namenjen najmlajšim otrokom: poleg rekreacijskega bazena sta še šolski bazen in čofotalnik za najmlajše / otroški čofotalnik
SSKJ²
čofotánje -a s (ȃ)
glagolnik od čofotati: zaslišali so čofotanje in vpitje kopalcev / čofotanje otrok po blatu
Število zadetkov: 579086