Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čofotáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti
2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
    čofotáje :
    čofotaje bresti vodo
    čofotajóč -a -e:
    čofotajoč dež
SSKJ²
čofôtniti -em dov. (ó ȏ)
1. slišno, plosko udariti po vodi: riba je čofotnila z repom
2. pog., ekspr. pasti1: zakrilil je z rokami in čofotnil v reko
3. brezoseb. dati tleskajoč, zamolkel glas: ob vsakem zamahu z veslom je čofotnilo
SSKJ²
čohálnik -a [čohau̯nik tudi čohalnik] m (ȃ)
1. čohalo: očistiti čohalnik
2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad:
SSKJ²
čohálo -a s (á)
krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine: odrgniti blato s čohalom; konjsko čohalo
SSKJ²
čóhati -am in čoháti -ám nedov. (ọ̑; á ȃ)
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho
● nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje
SSKJ²
čohljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohljati psa po glavi; čohlja si brado
SSKJ²
čohnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. trohneti, razpadati: truplo čohni
SSKJ²
čóhniti -em in čôhniti -em dov. (ọ́ ọ̑; ó ȏ)
nar., ekspr. močno udariti: čohniti z grabljiščem
SSKJ²
čòk čôka m (ȍ ó)
1. nerazsekan večji kos debla; panj: na ognjišču so noč in dan goreli smolnati čoki; tramovi za sode ležijo na čokih; zaspal je ko čok trdno / stal je za čokom in sekal meso; sekati drva na čoku na tnalu
// nar. primorsko po podiranju drevja preostali del debla; štor: ruvati čoke
2. velik kos kakega materiala: odlomil je čok premoga; visoko štrleči granitni čoki / na pultu so bili razvrščeni čoki sladkorja
3. ekspr. čokat ali neroden človek: je še trden čok, čeprav je dosti pretrpel; slabš. ne zna postreči, je tak čok
♦ arhit. čok lesena kocka za tlakovanje; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; petr. čok manjša gmota globočnine; šport. čok orodje z ročajem in drsno ploskvijo za metanje pri kegljanju na ledu
SSKJ²
čóka -e ž (ọ̑)
nar. vzhodno svinja: velika čoka je rila po blatu
SSKJ²
čôkast -a -o prid. (ó)
čokat: ni ne vitek ne čokast
SSKJ²
čokàt -áta -o prid. (ȁ ā)
majhen, a krepko razvit: čokat, plečat mož / je čokate postave
SSKJ²
čokátec -tca m (ȃ)
ekspr. čokat človek: spredaj je stal čokatec v sivi jopici
SSKJ²
čokáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. skakljati in hkrati kljuvati: pač pa se dobro spominjam, da so po bukvah napravljali velik nemir sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih gori in doli (I. Tavčar)
SSKJ²
čokátost -i ž (á)
lastnost čokatega: čokatost njegove postave / čokatost stebra
SSKJ²
čôkec -kca m (ō)
manjšalnica od čok: sedeli so na čokcih / čokec in suhec
SSKJ²
čokéta -e ž (ẹ̑)
zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media:
SSKJ²
čokljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
zastar. čokat: majhen in čokljat
SSKJ²
čokohólik -a m (ọ́)
kdor pretirano uživa čokolado: nova čokoladnica je pravi raj za vse čokoholike
SSKJ²
čokoláda -e ž (ȃ)
živilski izdelek iz kakava in dodatkov, navadno v obliki ploščice: jesti čokolado; čokolada v prahu; tablica čokolade / lešnikova, mlečna čokolada; jedilna čokolada za kuhanje
// pijača iz tega izdelka: piti, skuhati čokolado
Število zadetkov: 579086