Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čopolás in čopolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
knjiž. ki ima lase v čopih: debeloglav in čopolas možak
SSKJ²
čopotánje -a s (ȃ)
glagolnik od čopotati: čopotanje po vodi; čopotanje parnika
SSKJ²
čopotáti -ám nedov. (á ȃ)
čofotati: otrok zadovoljno čopota v vodi / fantje čopotajo po ribniku / dež čopota s strehe; voda brizgajoč čopota; brezoseb. v čevljih mi čopota
SSKJ²
čôrav in čórav -a -o prid. (ō; ọ̄)
nižje pog., slabš. slep, brljav: kaj si čorav, da ga ne vidiš
SSKJ²
čórba -e ž (ọ̑)
slabš. slaba redka jed, navadno juha: enkrat na dan smo dobivali čorbo; dan za dnem so jedli čorbo
// slaba pijača, navadno kava: za zajtrk je imel le skodelico črne čorbe
● 
ekspr. lepo čorbo si je skuhal je v neprijetnem, zapletenem položaju
♦ 
gastr. srbska juha iz mesa in zelenjave, močno začinjena
SSKJ²
čórbast -a -o prid. (ọ̑)
slabš. podoben čorbi: čorbasta pijača
SSKJ²
čótast -a -o prid. (ọ́)
nar. zahodno šepast: čotast konj
SSKJ²
čotáti -ám in čótati -am nedov. (á ȃ; ọ́ ọ̄)
nar. zahodno šepati: zaradi ranjene noge je čotal; nalahno čota
SSKJ²
čótavec -vca m (ọ́)
nar. zahodno šepavec
SSKJ²
čovínek -nka m (ȋ)
lov. piščalka za klicanje sov ali šoj:
SSKJ²
čovínkati -am nedov. (ȋ)
lov. klicati sove ali šoje s čovinkom:
SSKJ²
čožót -a m (ọ̑)
nav. slabš. italijanski ribič, zlasti z otoka Chioggia: čožoti se vračajo z lova
SSKJ²
čŕča -e ž (ŕ)
nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj)
SSKJ²
čŕčkanje -a s (ȓ)
glagolnik od črčkati: nepotrebno črčkanje
SSKJ²
čŕčkati -am nedov. (ȓ)
nar. vzhodno čečkati: otrok črčka po platnicah / kar naprej nekaj črčka v zvezek
SSKJ²
čréda -e ž (ẹ́)
1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov
2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami
3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda
SSKJ²
čréden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čredo: čredna žival / čredni človek; čredna miselnost
SSKJ²
črédenje -a s (ẹ́)
glagolnik od črediti: izboljšati organizacijo čredenja
SSKJ²
črédica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok
SSKJ²
čredílen -lna -o prid. (ȋ)
agr., v zvezi čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku:
Število zadetkov: 579086