Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čredínka -e ž (ȋ)
agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih
SSKJ²
čredínski -a -o (ȋ)
pridevnik od čredinka: čredinski pašniki
SSKJ²
čredínstvo -a s (ȋ)
agr. paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku:
SSKJ²
čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti
    čréditi se 
    1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo
    2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
SSKJ²
črédnica -e ž (ẹ̑)
star. črednikova žena:
SSKJ²
črédnik -a m (ẹ̑)
star. pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
SSKJ²
črédnost -i ž (ẹ̑)
knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti
SSKJ²
črémoš in črémož -a m (ẹ̄)
nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
SSKJ²
črémsa -e ž (ẹ̑)
bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi
♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
SSKJ²
črénsa -e ž (ẹ̑)
bot. čremsa
SSKJ²
črép1 -a m (ẹ̑)
1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom
2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč)
3. zastar. košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca
SSKJ²
črèp2 medm. (ȅ)
posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda
SSKJ²
črepáha -e ž (á)
zool., navadno v zvezi orjaška ali velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas:
SSKJ²
črepálo -a s (á)
zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano:
SSKJ²
črépati -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ)
nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
SSKJ²
črepíca -e ž (í)
zastar. gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec
SSKJ²
črepínja -e ž (í)
1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče
// mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize
2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji
♦ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve
SSKJ²
črepínjak -a m (ȋ)
bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden
SSKJ²
črepínjski -a -o prid. (ȋ)
zgod., v zvezi črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
SSKJ²
črépnja -e ž (ẹ̑)
etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh:
Število zadetkov: 579086