Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
črevésje -a s (ẹ̑)
črevo v celoti: črevesje pri človeku leži tesno zgubano; bolezni črevesja
SSKJ²
črévje -a s (ẹ̄)
star. črevesje: rana na črevju
SSKJ²
črévnica -e ž (ẹ̑)
anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja: črevnica in sednica
SSKJ²
črévničen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od črevnica: črevnična mišica
SSKJ²
črevó -ésa s, mn. čréva, za posamezne dele črevésa (ọ̑ ẹ̑)
cevast prebavni organ v trebuhu: črevo se je pretrgalo; izprazniti črevo / mn.: kupil je suha čreva; delati klobase iz prašičjih črev; strune iz črev; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo
 
anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; bot. kurja čreva njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media
SSKJ²
črevoškŕgar -ja m (ȓ)
nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta:
SSKJ²
črez ipd. gl. čez2 ipd.
SSKJ²
čŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: poslušal je, ne da bi kaj črhnil; niti besedice ni črhnil / ne upa se niti črhniti
 
ekspr. ni črhnil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja
// povedati, omeniti: glej, da ne boš kje kaj črhnil; živi duši ni črhnil o svoji nameri
SSKJ²
črí medm. (ȋ)
posnema glas murna, črička, liščka: čri čri čri, prepevajo murni / čričri
SSKJ²
čričánje -a s (ȃ)
glagolnik od čričati: čričanje murnov v travi
SSKJ²
čričáti -ím nedov. (á í)
oglašati se z glasom čri: črički, murni čričijo
SSKJ²
čríček -čka m (ȋ)
temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v mraku se oglasijo iz trave črički
♦ 
zool. murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve, Oecanthus pellucens
SSKJ²
čríčkati -am nedov. (ȋ)
črikati
SSKJ²
čríkanje -a s (ī)
glagolnik od črikati: poslušati črikanje murnov in kobilic; črikanje čričkov v goricah
SSKJ²
čríkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom čri: črički, murni črikajo
SSKJ²
čŕka -e ž (ŕ)
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
 
tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● 
črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
SSKJ²
čŕkar -ja m (ȓ)
slabš. kdor se ukvarja s pisanjem, pisateljevanjem: jalova prizadevanja črkarjev
SSKJ²
čŕkarski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na črke ali črkopis: črkarski problemi
 
lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
SSKJ²
čŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
ekspr. okorno pisati: črkal je nekakšna znamenja na papir
SSKJ²
čŕkica -e ž (ŕ)
manjšalnica od črka: delal je majhne okrogle črkice / ekspr. niti črkice mi ni sporočil prav nič
Število zadetkov: 579086