Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

hinávstvo hinávstva samostalnik srednjega spola [hináu̯stvo]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavščina
ETIMOLOGIJA: iz *hinav ‛hinavski’ iz hiniti ‛hliniti’, glej hinavec
hinávščina hinávščine samostalnik ženskega spola [hináu̯ščina]
    dejanje, lastnost koga, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je; SINONIMI: hinavstvo
ETIMOLOGIJA: hinavski
híperventilácija híperventilácije samostalnik ženskega spola [híperventilácija]
    iz medicine hiter, prekomeren pretok zraka skozi dihala pri intenzivnejšem dihanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hyperventilatio, iz gr. hypér ‛zgoraj, nad’ + ventilacija
hipokámpus hipokámpusa samostalnik moškega spola [hipokámpus]
    iz anatomije vsak od dveh delov možganov globoko pod možgansko skorjo, ki ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, prostorski predstavi, ali ta dva dela možganov kot celota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. hippocampus, prvotno ‛morski konjiček’, ‛mitološko bitje s konjskim trupom in ribjim repom’, prevzeto iz gr. hippókampos, iz híppos ‛konj’ + kámpos ‛morska pošast’
híšnica híšnice samostalnik ženskega spola [híšnica]
    ženska, ki se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: hišnik
híšnik híšnika samostalnik moškega spola [híšnik]
    kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA: hiša
hitropotézni hitropotézna hitropotézno pridevnik [hitropotézni]
    2. v obliki hitropotezen, ekspresivno ki se zgodi zelo hitro
STALNE ZVEZE: hitropotezni šah
ETIMOLOGIJA: iz hitra poteza
hjà in hjá medmet
    1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
    2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
      2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
    3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
      3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
    4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
      4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
hk glej hìk
hl simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za hektoliter
hlápček hlápčka samostalnik moškega spola [hlápčək]
    1. navadno ekspresivno, nekdaj hlapec, zlasti mlajši
    2. navadno slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: slabšalno hlapec, slabšalno plazilec
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlapčevánje hlapčevánja samostalnik srednjega spola [hlapčevánje]
    1. nekdaj služenje hlapca
    2. slabšalno pretirano uslužno, ponižno vedenje
FRAZEOLOGIJA: Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje.
ETIMOLOGIJA: hlapčevati
hlapčeváti hlapčújem nedovršni glagol [hlapčeváti]
    1. nekdaj biti hlapec, služiti kot hlapec
    2. slabšalno vesti se pretirano uslužno, ponižno
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlápčevski hlápčevska hlápčevsko pridevnik [hlápčeu̯ski]
    1. slabšalno ki se vede pretirano uslužno, ponižno
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako vedenje
ETIMOLOGIJA: hlapec
hlápec hlápca samostalnik moškega spola [hlápəc]
    1. nekdaj moški, najet za delo, zlasti na kmetiji
    2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno plazilec
    3. stolu podobno kmečko orodje za oporo pri spravljanju česa v kozolec
FRAZEOLOGIJA: kot hlapec Jernej, Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. hlȁpac, češ. chlapec ‛fant’ < pslov. *xolpьcь iz *xolpъ ‛sluga, suženj, fant’, morda iz *xoli̋ti v pomenu ‛striči’, prvotno torej ‛ostrižen mladenič’, ker je otrok formalno postal fant po prvem, obrednem striženju - več ...
hḿ in hm̀; in mhm2; tudi mh2 medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      1.1. tudi s ponovljeno črko m izraža, da govorec ne zna odgovoriti
      1.2. tudi s ponovljeno črko m izraža obotavljanje pri obzirnem nasprotovanju
    2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec pove, da izpušča iz sobesedila ugotovljivo kočljivo besedo
ETIMOLOGIJA: mhm
in ; in hôhô medmet
    1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
      1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
    2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
    3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
    4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
    5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho
hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]
    1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček
    2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...
hôhô in hòhò; in medmet
    1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
      1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec šali, posmehuje
      1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega
    2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
    3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen
      3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen
ETIMOLOGIJA: ho
hòj in hôj medmet
    1. navadno podvojeno ali s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
      1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca
    2. izraža, da je govorec vesel, navdušen
      2.1. ponazarja veselje, navdušenje
FRAZEOLOGIJA: Hej hoj!
ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
Število zadetkov: 583476