Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
črnosúknjar -ja m (ȗ)
slabš. duhovnik: moj mož ne mara črnosuknjarjev
SSKJ²
črnosúknjež -a m (ȗ)
slabš. duhovnik: pridige črnosuknježev
SSKJ²
črnošólec -lca m (ọ̑)
1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo
2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec
SSKJ²
črnošólstvo -a s (ọ̑)
čarovništvo, čarodejstvo: črnošolstvo in astrologija
SSKJ²
črnôta -e ž (ó)
knjiž. črnina, črnjava: črnota njenih las / odsev stoterih luči je sijal v črnoto nad mestom
SSKJ²
čŕnovka -e ž (ŕ)
zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka
SSKJ²
črnovójen -jna -o prid. (ọ̑)
črnovojniški: črnovojna četa
SSKJ²
črnovójnik -a m (ọ̑)
nekdaj vojak črne vojske: črnovojniki so stražili vojne ujetnike; vpoklicali so črnovojnike in sedemnajstletnike
SSKJ²
črnovójniški -a -o (ọ̑)
pridevnik od črnovojnik: črnovojniški polk
SSKJ²
črnozémen -mna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. nanašajoč se na črnica 1: črnozemno polje
SSKJ²
čŕnski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na ljudi črne rase: črnski otroci; črnska mestna četrt; črnske države; črnska plemena / črnske duhovne pesmi / črnske ustnice
SSKJ²
črnúh -a m (ū) slabš.
1. človek črne rase; črnec: gruča črnuhov
// kdor ima črne lase, temno polt: bil je dolg črnuh pegastega obraza
2. italijanski fašistični vojak: črnuhi so vdrli v vas
3. desničar, klerikalec: pri volitvah so zmagali črnuhi
// duhovnik: mimo je prišel neki črnuh
4. črna žival, navadno pes: črnuh je divje lajal
SSKJ²
črnúha -e ž (ū)
slabš., rabi se samostojno ali kot prilastek črna žival: muha črnuha
SSKJ²
črnúhar -ja m (ȗ)
ekspr. črnuh: kaj se repenčita, črnuharja / črnuharji so požgali vas
SSKJ²
črnúlja -e ž (ú)
slabš. ženska, ki ima črne lase, temno polt: z neko črnuljo se je poročil
SSKJ²
črnúška -e ž (ȗ)
ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška
SSKJ²
črpálec -lca [čərpau̯ca tudi čərpalca] m (ȃ)
kdor dela s črpalnimi napravami: vrtalci in črpalci nafte; črpalec vode
SSKJ²
črpálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za črpanje: črpalni stolpi; črpalna naprava / črpalna postaja
SSKJ²
črpalíšče -a s (í)
prostor s črpalnimi napravami, kjer se črpa: zgradili so črpališče in glavni vod za mestni vodovod; število naftnih črpališč narašča
SSKJ²
črpálka -e ž (ȃ)
priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov: črpalka črpa, deluje; vodna črpalka na električni pogon; črpalka za gorivo / motorna, ročna črpalka
♦ strojn. batna črpalka; vakuumska, zračna črpalka
// navadno v zvezi z bencinski stavba s črpalnimi napravami za oskrbovanje z gorivi in mazivi: pripeljal je na bencinsko črpalko / pog. v počitnicah je delal na črpalki
Število zadetkov: 579086