Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
črpálkar -ja m (ȃ)
kdor dela pri črpalki: med počitnicami je delal kot črpalkar pri bencinski črpalki
SSKJ²
črpálnica -e ž (ȃ)
1. stavba s črpalnimi napravami: otvoritev črpalnice za novi vodovod
2. zastar. črpalka
SSKJ²
črpálo -a s (á)
črpalka
SSKJ²
čŕpanje -a s (r̄)
glagolnik od črpati: črpanje nafte, vode / črpanje literarnozgodovinskega gradiva
SSKJ²
čŕpati -am nedov. (r̄)
1. s črpalko sesati, dobivati tekočino: črpati nafto; črpati vodo iz vodnjaka / črpati sok iz želodca
2. knjiž. zajemati, dobivati iz česa: črpati podatke iz statističnega gradiva; iz njihovih zgledov črpamo moč za nadaljnje delo; snov za svoja dela je črpal iz ljudstva; črpati znanje iz knjig; črpati les iz gozda
3. jemati moč, slabiti: vročina črpa telo
    črpajóč -a -e:
    črpajoč iz svojih bogatih izkušenj
SSKJ²
čŕstev -tva -o prid. (ŕ)
nar. čvrst, krepek: taka črstva ženska
SSKJ²
čŕt1 -a m (ȓ)
star. sovraštvo, mržnja: v srcu se mu je zbudil črt nad njim; odvrnil je od sebe njihovo jezo in črt
SSKJ²
čŕt2 -a m (ȓ)
mitol. zli duh: bati se črtov
SSKJ²
čŕt3 -a m, mest. mn. tudi črtéh (ȓ)
nar. krčevina, poseka: črti in lazi
SSKJ²
čŕta -e ž (ŕ)
1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
6. nav. mn., knjiž. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
● ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
♦ avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11° 15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; pravn. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; šport. ciljna, startna črta
SSKJ²
črtálast -a -o prid. (á)
dolg in ozek: črtalast klas
♦ bot. črtalasti list
SSKJ²
črtálce -a s (ā)
manjšalnica od črtalo: črtalce je privezano k tablici / na toaletni mizici so ležale pilice in črtalca
SSKJ²
črtálen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja pri črtanju, risanju: črtalna miza; črtalno orodje
SSKJ²
črtálnik -a [tudi čərtau̯nik] m (ȃ)
1. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: pisati s črtalnikom
2. les. orodje za začrtavanje risov pri obdelavi lesa:
SSKJ²
črtálo -a s (á)
1. del pluga, ki navpično reže brazde: črtalo je zarezalo v zemljo
♦ agr. kolutasto črtalo
2. nekdaj svinčniku podobna priprava za pisanje na tablico: črtalo se je zlomilo
// star. svinčnik, pisalo: pisati s črtalom
3. ravnilo: črtalo in trikotnik
4. svinčniku podobna priprava za lepotičenje, mazanje: zasenčiti veke s črtalom / črtalo za ustnice
SSKJ²
čŕtanec -nca m (r̄)
list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt:
SSKJ²
čŕtanje -a s (ŕ)
glagolnik od črtati: črtanje vodoravnih črt / naloga je brez popravkov in črtanja / črtanje dolga; navodila o črtanju in razveljavljenju kazni / dobro črtanje značajev
SSKJ²
čŕtanka -e ž (r̄)
star. tabela, razpredelnica
SSKJ²
čŕtast -a -o prid. (ŕ)
1. ki ima črte: črtast damast; oblečen je v rjavo, črtasto obleko; črtasti zvezek črtani
♦ fiz. črtasti spektrum
2. podoben črti: črtasta lisa
SSKJ²
čŕtati -am nedov. (ŕ ȓ)
1. delati črte: črtati s kredo po tabli / solze so mu črtale bele proge po licih
2. dov. in nedov. prečrtati: učitelj je črtal nepotrebno besedo; pisal je, črtal in dostavljal
// izbrisati, opustiti: črtati iz dnevnika, z dnevnega reda; črtati davek, dolg / pog. kino in ples bova črtala, zvečer boš lepo doma
3. zastar. zarezavati, vrezavati: črtati z nožem v klop začetnico; pren. čas črta gube v obraz
4. star. opisovati, prikazovati: pesnik mojstrsko črta in popisuje boj
    čŕtati se 
    kazati se v obrisih: planine se ostro črtajo na svetlem ozadju; njeno telo se je razločno črtalo pod gubami obleke; pren. na obrazu se ji črta skrb
    čŕtan -a -o:
    kdor ne bo plačal vpisnine, bo črtan; problem je črtan z dnevnega reda / črtani papir, zvezek ki ima črte
Število zadetkov: 579086