Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čúha -e ž (ȗ)
nar. dolenjsko, ekspr. krava, navadno velika in debela: nikar ne draži čuhe / pri klicanju čuha, na, na
SSKJ²
čúhati -am nedov. (ū)
nar. oglašati se z zamolklim, nizkim glasom: Šopiril je [ruševec] krivce v repu, je čuhal in grulil (J. Jalen)
SSKJ²
čúj -te medm. (ȗ)
knjiž. izraža opozorilo: čuj, kako piha / vi, čujte, ali mi ne bi pomagali? čujte, to je sramota; prim. čuti1
SSKJ²
čujèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki ne spi: čuječi potniki
2. pazljiv, skrben: biti moramo pripravljeni in čuječi; prim. čuti2
SSKJ²
čujéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. čuječ, buden: čuječni in speči otroci
// pazljiv, skrben: biti moramo čuječni
SSKJ²
čujéčnost -i ž (ẹ́)
1. pazljivost, skrbnost, opreznost: potrebna je večja čuječnost pred sovražno dejavnostjo; ukaniti čuječnost straže; napeta, neprestana čuječnost
2. čuječe stanje: utrujen od dolge čuječnosti
SSKJ²
čújen -jna -o prid. (ū)
star. čuječ: čujni psi so odpodili volka
// v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume
SSKJ²
čúk -a m (ū; četrti pomen ȗ)
1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno
2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje
3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
4. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov
SSKJ²
čúkast -a -o prid. (ū)
ekspr. neprijazen, mrk2: kje si staknil tega čukastega človeka; čuk čukasti / čukast pogled
    čúkasto prisl.:
    ne glej tako čukasto
SSKJ²
čúkati -am nedov. (ū ȗ)
1. oglašati se z votlim, kratkim glasom: sove skovikajo in čuki čukajo
2. pog., slabš. pripovedovati, navadno kaj neprijetnega: pojdi čukat starim babam, jaz te ne bom poslušal
SSKJ²
čúkec -kca m (ȗ)
1. manjšalnica od čuk: čukec je zletel iz dupla
2. ljubk. otrok: daj že čukca spat / kot nagovor ti moj mali čukec
SSKJ²
čúkla -e ž (ȗ)
alp. zelo razčlenjena, rogljata skalna gmota: kjer je trša kamnina, nastajajo čukle; čukla na grebenu
SSKJ²
čúlja -e ž (ū)
nar. zahodno panj, čok: deklica je sedela na čulji ob ognjišču
SSKJ²
čuméti -ím nedov. (ẹ́ í)
čemeti: naslonil se je na palico in čumel; ptica čumi v kletki / dolgo je čumela predse / stari ljudje navadno ne spijo, samo čumijo
SSKJ²
čúmnata -e ž (ū)
1. nar. manjši stanovanjski prostor, zlasti v gorenjski kmečki hiši: spala je v temačni čumnati
2. ekspr. manjša, preprosta soba: atelje je imel v podstrešni čumnati
SSKJ²
čúnka -e ž (ȗ)
nar. štajersko svinja: naša čunka je povrgla
SSKJ²
čúpa -e ž (ȗ)
nar. primorsko, nekdaj preprost ribiški čoln iz enega debla: v spomin na deda jim je ostala njegova čupa
SSKJ²
čúpati -am nedov. (ȗ)
nar. puliti, trgati: Viktor je stal polopravljen pri velikem lesenem konju in mu čupal grivo iz repa (F. Finžgar)
SSKJ²
čúrimúri1 -ja m (ȗ-ȗ)
ljubk. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: izbezal je čurimurija iz luknjice / pri klicanju čurimuri, pridi ven
SSKJ²
čúrimúri2 medm. (ȗ-ȗ)
posnema glas murna, črička: murni pojejo čurimuri
Število zadetkov: 579086