Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dácarstvo -a s (ā)
kar se nanaša na dacarje: zasmehoval je dacarstvo
SSKJ²
dachauski gl. dahavski
SSKJ²
dachsteinski -a -o [dáhštajnski] prid. (ȃ)
geol., v zvezi dachsteinski apnenec apnenec, ki je iz najmlajšega dela triadne dobe: skladi dachsteinskega apnenca
SSKJ²
dáča1 -e ž (á)
1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo; njegova hiša je bila prosta dače
2. nar. vzhodno davek: plačevati dačo / vojna dača
SSKJ²
dáča2 -e ž (á)
v ruskem okolju počitniška hiša: odpraviti se v dačo; biti na dači
SSKJ²
dáda -e m (ā)
um. zahodnoevropska umetnostna smer, iz katerega izhaja dadaizem: nihilizem gibanja dada
SSKJ²
dadaíst -a m (ȋ)
predstavnik dadaizma: švicarski dadaisti
SSKJ²
dadaístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na dadaiste ali dadaizem: dadaistična umetnost / dadaistični cinizem
SSKJ²
dadaízem -zma m (ī)
um. zahodnoevropska umetnostna smer po prvi svetovni vojni, zametavajoča vsebino in obliko: manifest dadaizma
SSKJ²
dagerotipíja -e ž (ȋ)
fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije
// slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija
SSKJ²
dágnja -e ž (ȃ)
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica: gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju
SSKJ²
dàh tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ)
1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah
// dihanje: zadrževati dah
2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu
// knjiž., s prilastkom rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa: dah pomladi
3. neprijeten vonj, zadah: dah iz ust
♦ lov. značilen vonj, ki ga za seboj pušča žival
SSKJ²
dáhavec -vca m (ȃ)
pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču: sestradani dahavci
SSKJ²
dáhavski in dachauski -a -o [dáhau̯ski] (ȃ)
pridevnik od Dachau: dahavsko taborišče
SSKJ²
dáhija -e m (á)
zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij
SSKJ²
dahlína -e ž (í)
vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: dahlina na steklu / dahlina jima je zmrzovala na bradi
SSKJ²
dahnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. vzhodno zaudarjati: truplo že dahni; brezoseb. dahnelo je po mrliču
SSKJ²
dahníti in dáhniti -em dov. (ī á)
1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja
// preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne pozdrav; to je bolj dahnila, kot rekla
// preh., ekspr. dati, vdihniti, vnesti: pisatelj je gradivu dahnil življenje
● pesn. dahniti poljub na čelo rahlo poljubiti
2. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: prijeten hlad je dahnil iz gozda; veter dahne z gora / vame je dahnil duh po listju
// knjiž. zadišati: cvetoče akacije so dahnile v sobo; brezoseb. dahnilo je po pomladi
// nedov., nar. zaudarjati: meso že dahne
    dáhnjen -a -o:
    podoba, lahno dahnjena na steno; v sneg dahnjene stopinje
SSKJ²
daimonion -a [dajmónijon] m (ọ̄)
knjiž., po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje: njegov daimonion mu je bil opora in vodnik
SSKJ²
dàj -te in dájte medm. (ȁ, ȃ)
1. izraža ukaz, spodbudo: daj, vstani; daj no, pomagaj mi; dajmo, dajmo, ne tako počasi; le dajte, povejte po pravici
2. izraža začudenje, zavrnitev: daj, daj, kaj boš prosil! daj no, da se bo poročila? dajte no, dajte, saj niste stari; prim. dati
Število zadetkov: 579086