Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dajálec -lca [dajau̯cam (ȃ)
kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč
SSKJ²
dajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na dajanje: materinski dajalni nagon
SSKJ²
dajálka -e [dajau̯ka tudi dajalkaž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki kaj da, daje: dajalka kostnega mozga, krvi, zarodkov / dajalka kredita, pomoči, poroštva
SSKJ²
dajálnik -a m (ȃ)
jezikosl. tretji sklon: predlog proti se veže z dajalnikom; predmet v dajalniku
SSKJ²
dajálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na dajalnik: dajalniški predmet; dajalniška končnica
SSKJ²
dajálo -a s (á)
zastar. taster, tipkalo (pri telegrafskem aparatu): udarjati po dajalu
SSKJ²
dajánje tudi dájanje -a s (ȃ; á)
glagolnik od dajati: dajanje denarja; brezobrestno dajanje posojil / dajanje krvi / dajanje injekcij; dajanje prve pomoči / dajanje zemlje v zakup / dajanje pripomb in kritik je zaželeno
SSKJ²
dajátev -tve ž (ȃ)
kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve; denarna dajatev; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve; davki in druge dajatve; dajatve v naturalijah; znižanje dajatev; pren. mladinske igre so njegova najtrajnejša dajatev našemu gledališču
SSKJ²
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● 
ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se
    dajáti se tudi dájati se ekspr.
    bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; vojaki se dajejo s sovražnikom; z noži sta se dajala
     
    šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
    // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
    // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
    dajajóč -a -e:
    pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
SSKJ²
dajátven -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na dajatev: dajatvena obveznost / dajatvena tožba
SSKJ²
dàj-dám -- in -a m (ȁ-á)
odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: v pogajanjih s teroristi gre vedno za princip daj-dam; kulturni, politični daj-dam; v prid. rabi: daj-dam odnos; daj-dam sporazum
SSKJ²
dájnčica -e ž (ā)
jezikosl. črkopis vzhodne Štajerske v prvi polovici 19. stoletja: metelčica in dajnčica; knjiga v dajnčici
SSKJ²
dájnčičar -ja m (ā)
jezikosl. pristaš dajnčice: nasprotnik dajnčičarjev
SSKJ²
dákel -kla tudi dákelj -na [dakəl; dakəljm (á)
majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom; jazbečar: dakel je dober jamar
SSKJ²
dákoromúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ)
jezikosl., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika:
SSKJ²
dakóta -e ž (ọ̑)
letalo z dvema motorjema ameriške tovarne Douglas: na nebu so se pojavile zavezniške dakote
SSKJ²
dákron -a m (ȃ)
tekst. poliestrno vlakno ameriške proizvodnje: prepričali so se o veliki odpornosti dakrona
// tkanina iz teh vlaken: kostim iz dakrona
SSKJ²
dáktil -a m (ȃ)
lit. trizložna stopica s prvim poudarjenim in drugima dvema nepoudarjenima zlogoma: daktil in anapest; pesem iz poskočnih daktilov
SSKJ²
daktíličen -čna -o prid. (í)
zastar. daktilski: daktilični verz
SSKJ²
daktilográf -a m (ȃ)
kdor poklicno piše na pisalni stroj; strojepisec: spreten daktilograf
Število zadetkov: 579086