Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dálj1 -- ž (ȃ)
pesn., v imenovalniku ali tožilniku daljava, dalja: jek se gubi v dalj / Na poljani več dan ne blešči, v noč zavita prostrana je dalj (J. Murn)
● pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani
SSKJ²
dàlj2 prisl., nàjdalj (ȁ)
1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč
● v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo
2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro; ne morem se dalj muditi; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan; odpotovati za dalj časa; prim. daleč, dolg2
SSKJ²
dálja -e ž (á)
1. kraj, prostor, ki je daleč; daljava: iz dalje se je čulo vpitje; star. ne hodi v tako daljo tako daleč
// pesn. prostranstvo: priti iz daljnih dalj; prostrana, sinja dalja; jasne, mračne dalje
2. zastar. razdalja: medsebojna dalja dveh predmetov
SSKJ²
daljáva -e ž (ȃ)
1. velika krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo; krmarjenje vozila na daljavo
// kraj, prostor, ki je daleč: iz daljave se oglašajo zvonovi; v daljavi se bliska / pogled, uprt v daljavo; zamakniti se v daljavo / delo na daljavo / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci; pren. dogodke je slutil v megleni daljavi
// pesn. prostranstvo: jasne, sinje, sončne daljave
2. razdalja: približati se na daljavo desetih korakov; strelna, vidna daljava; prenos električne energije na večje daljave
SSKJ²
daljáven -vna -o (ȃ)
pridevnik od daljava:
SSKJ²
dálje prisl. (ā)
1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: tekmovala sta, kdo dalje vrže; naselil se je najdalje od ceste; pomika se vse dalje in dalje; čim dalje gre, tem bolj peša
● gre še dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen
2. izraža daljše trajanje; dalj2: ne ostane dalje ko teden dni; ko je dalje gledal, jo je spoznal; najdalje so se branili v gorah / tam se mudi že dalje časa
3. izraža premikanje od določenega mesta: ne ustavi, ampak pelje dalje; ne sili, ne smeš dalje / proza od Cankarja dalje; (beri) od tu dalje; govori dalje; dalje prihodnjič
// naprej, nadalje: to je samo dalje razvita oblika / knjiž. na desno je polje, dalje gozd za njim, poleg njega; star. ne potrebuje ga dalje več
4. v členkovni rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: v teh krajih kopljejo premog, železno rudo, dalje bakrovo rudo in boksit / publ. dalje so tu še druge napake razen tega / prodajamo fige, rozine in tako dalje [itd.]; prim. daleč, dolg2
SSKJ²
dáljen -jna -o prid. (ā)
1. krajevno zelo oddaljen; ant. bližnji2: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod
// ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev
// časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost
2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje
3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega
♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana
SSKJ²
daljíca -e ž (í)
geom. na obeh straneh omejena ravna črta: krajišče daljice
SSKJ²
daljíčen -čna -o (ȋ)
pridevnik od daljica: daljična simetrala
SSKJ²
daljína -e ž (í)
daljava: iz daljine je odmeval glas vaškega zvona; pesn. daljine morja / izmeriti daljino
♦ šport. skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni smeri
SSKJ²
daljínar in daljinár -ja m (ȋ; á)
knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami:
SSKJ²
daljínec -nca m (ȋ)
elektronska priprava za krmiljenje in usmerjanje delovanja elektronskih naprav: prižgati televizor z daljincem; univerzalni daljinec; pritisniti na gumb daljnica
SSKJ²
daljinomér -a m (ẹ̑)
priprava za merjenje razdalje, oddaljenosti: fotografska kamera z vgrajenim svetlomerom in daljinomerom; artilerijski daljinomer; elektronski daljinomer
SSKJ²
daljínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na daljino, daljavo: daljinski letalski rekord / daljinski plin plin, ki se dovaja po plinovodih; daljinsko vodenje rakete / daljinski upravljalnik elektronska priprava za avtomatsko krmiljenje elektronskih naprav, zlasti televizorja
♦ fot. daljinski posnetek posnetek, napravljen s teleobjektivom
    daljínsko prisl.:
    daljinsko vklapljati in izklapljati
SSKJ²
daljíšče -a s (í)
fiz. najdaljša razdalja, na katero se lahko oko prilagodi:
SSKJ²
dáljnica -e ž (ȃ)
daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljnici
SSKJ²
dáljnji -a -e prid. (ȃ)
zastar. nadaljnji: daljnji razvoj spora; daljnje iskanje je nepomembno
SSKJ²
daljno... ali dáljno... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na daljen: daljnogled, daljnoviden; daljnovzhoden
SSKJ²
dáljnodáljen -jna -o prid. (ȃ-ā)
knjiž., ekspr. zelo oddaljen: daljnodaljna preteklost / pesn. daljnodaljni sinji holmi
SSKJ²
daljnoglèd -éda m (ȅ ẹ́)
optična priprava, ki navidezno približa predmet: pogledati skozi daljnogled; gledati, opazovati z daljnogledom
♦ fiz. astronomski daljnogled za opazovanje zvezd, ki dá obrnjeno sliko; zrcalni daljnogled ki zbira žarke s konkavnim zrcalom
Število zadetkov: 579086