Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
daljnogléden -dna -o (ẹ̑)
pridevnik od daljnogled: daljnogledne leče
SSKJ²
daljnométen -tna -o prid. (ẹ̄)
daljnostrelen: daljnometno topništvo
SSKJ²
daljnopísen -sna -o prid. (ȋ)
teleprinterski: daljnopisno poročilo / daljnopisni aparat
SSKJ²
daljnopísnik -a m (ȋ)
električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo; teleprinter: delo pri daljnopisniku
SSKJ²
daljnoséžen -žna -o prid., daljnoséžnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežen načrt; daljnosežni gospodarski ukrepi; daljnosežne posledice atomskih eksplozij
// ki daleč seže, doseže: daljnosežne, krčljive lovke / daljnosežne rakete
SSKJ²
daljnoséžnost -i ž (ẹ́)
v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežnost načrtov; ni se zavedal daljnosežnosti svoje odločitve
SSKJ²
dáljnost -i ž (ā)
knjiž. oddaljenost, odmaknjenost: občutek daljnosti
SSKJ²
daljnostrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
ki strelja na veliko daljavo: daljnostrelni top / daljnostrelne rakete
SSKJ²
daljnovíd -a m (ȋ)
zastar. daljnogled: gledal je skozi daljnovid
SSKJ²
daljnovídec -dca m (ȋ)
knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa: kaj mi svetuješ, daljnovidec?
SSKJ²
daljnovíden -dna -o prid., daljnovídnejši (í ī)
1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož / daljnovidno oko
2. ki vnaprej vidi potek česa: daljnoviden državnik / daljnovidno politično dejanje
SSKJ²
daljnovídnost -i ž (í)
1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete: daljnovidnost se veča; starostna daljnovidnost
2. sposobnost človeka, ki vnaprej vidi potek česa: politična daljnovidnost
SSKJ²
daljnovòd -óda m (ȍ ọ́)
naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod; daljnovod Ljubljana–Vrhnika; drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod
// cevovod, plinovod
SSKJ²
daljnovóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje
SSKJ²
dáljnovzhóden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na Daljni vzhod: daljnovzhodne dežele / zanimanje za avtomobile daljnovzhodnih proizvajalcev se povečuje
SSKJ²
dáljšanje -a s (ȃ)
glagolnik od daljšati: daljšanje obleke; daljšanje samoglasnikov / pomladansko daljšanje dneva
SSKJ²
dáljšati -am nedov. (ȃ)
delati kaj (bolj) dolgo, podaljševati: daljšati obleko; razpoke v lesu se daljšajo; proti večeru se sence daljšajo / dan se daljša; življenjska doba se daljša
● ekspr. ko so to poslušali, so se jim obrazi daljšali ostre, podolgovate poteze na obrazu so kazale njihovo razočaranje, neprijetno presenečenje
SSKJ²
dáljši -a -e prid. (ȃ)
1. primernik od dolg: zgrabi za daljši konec vrvi; čim daljša je žica, tem bolj bo držala / sestanki so postajali z vsakim dnem daljši; ta pot je sicer daljša, vendar veliko lepša
2. ki traja večje, nedoločeno časovno obdobje: hoditi na daljše izlete; po daljšem iskanju je le našel knjigo
3. precej obsežen, obširen: napisal je daljšo povest
4. zastar. nadaljnji: vsaka daljša pripomba bi bila nepotrebna; rešen je bil vsega daljšega plačevanja; prim. dolg2
SSKJ²
dáljšnica -e ž (ȃ)
daljša pot: namesto po bližnjici je šel po daljšnici
SSKJ²
dalmátika -e ž (á)
1. rel. plašču podobno liturgično oblačilo diakonov in subdiakonov: bogato vezena dalmatika
2. v starem in srednjem veku dolga halja, podobna tuniki: v dalmatiko oblečena patricijka
Število zadetkov: 579086