Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dátljevec -vca m (á)
datljeva palma: oaza datljevcev
SSKJ²
datotéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na datoteko: datotečni sistem, zapis / datotečni brskalnik; datotečni strežnik
SSKJ²
datotéka -e ž (ẹ̑)
rač. skupek medsebojno povezanih digitalnih podatkov, shranjenih pod enim imenom: vnesti nove podatke v datoteko; stisnjena datoteka; brisanje, kopiranje, odpiranje datotek; izmenjava, prenos datotek; velikost datoteke / glasbena, slikovna, tekstovna datoteka; datoteka s programom
SSKJ²
dátum -a m (ā)
podatek o dnevu, mesecu in letu: napisati datum na pismo; datum rojstva / določiti datum in kraj sestanka; današnji datum / publ.: razlikovanje med tema pojmoma je novejšega datuma novo, novejše; časopis starejšega datuma star, starejši
♦ adm. opremiti dopis z datumom; datum poštnega pečata
SSKJ²
dátumski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na datum: datumska štampiljka
♦ geogr. datumska meja meja, na kateri se spremeni datum za en dan
SSKJ²
dauphin tudi dofên -a [dofên] m (ȇ)
v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom
SSKJ²
dávčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
SSKJ²
dávčnopolítičen -čna -o prid. (á-í)
nanašajoč se na davčno politiko: davčnopolitična načela
SSKJ²
dávčnopráven -vna -o prid. (á-ā)
nanašajoč se na davčno pravo: davčnopravni predpisi
SSKJ²
dávek -vka m (á)
1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dodano vrednost [DDV]; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti tisoč evrov davka
♦ pravn. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga
2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti
● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja v vojni, v prometnih nesrečah
SSKJ²
dáven -vna -o prid. (á)
1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi; v davnih dneh; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti
2. ki že dolgo obstaja: davni običaji; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno
SSKJ²
dávež -a m (ȃ)
lov. pes, ki zadavi obstreljeno ali ujeto divjad:
SSKJ²
dávi prisl. (ȃ)
star. danes zjutraj: odšel je davi, še pred soncem; od davi ga že ni doma
● star. krompir drevi in davi zmeraj
SSKJ²
dávica -e ž (ȃ)
nalezljiva bolezen žrela, sapnika, nosu, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: cepiti otroka proti davici; bacil davice
♦ med. davica na koži
SSKJ²
dávičen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na davico: davični bacil / davični bolnik
SSKJ²
davílec -lca [daviu̯ca tudi davilca] m (ȋ)
kdor davi, zadavi: davilca so ujeli kmalu po zločinu
SSKJ²
davílen -lna -o prid. (ȋ)
ki davi: davilni krči
♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje
SSKJ²
dávišnji -a -e prid. (ā)
ki je bil danes zjutraj: ne pozabi na davišnji dogovor / davišnji časopis
SSKJ²
davítelj -a m (ȋ)
kdor davi, zadavi: davitelj je priznal umore
SSKJ²
dáviti -im nedov., tudi davíla (á ā)
s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi
// moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila
    dáviti se 
    1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira
    ●     ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede
    2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha
    davèč -éča -e:
    daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste
    dávljen -a -o:
    ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena
Število zadetkov: 579086