Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dávka -e ž (ȃ)
star. doza, odmerek, vzemek (zdravila): povečati davko; davka kinina
SSKJ²
dávkar -ja m (ā)
ekspr. davčni uslužbenec: preslepiti davkarje; državni davkarji; pojasnila davkarjev; davkarji, cariniki in inšpektorji / ravnanje prvega davkarja vodje davčne uprave; selitev davkarjev iz Črnomlja v Novo mesto davčnega urada / neizprosni davkarji
SSKJ²
dávkarica -e ž (ā)
1. ekspr. davčna uslužbenka: razbremenitev davkarjev in davkaric / virtualna davkarica aplikacija, ki davčnim zavezancem na spletu pomaga z davčnimi nasveti
2. star. davkarjeva žena:
SSKJ²
davkaríja -e ž (ȋ)
pog. davčna uprava, davčni urad: delež dobička, nagrade, ki ga pobere davkarija; zagrozil mu je, da ga bo zaradi utaje prijavil davkariji; prijaviti premoženje davkariji; skrivati se pred davkarijo / direktor, šef davkarije; odločba davkarije; uradniki na davkariji; spori, težave, zapleti z davkarijo / v kraju so imeli sodnijo in davkarijo
SSKJ²
dávkarski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na davke ali davkarje: davkarski dopis; davkarski nadzornik, rubežnik / davkarski urad davčni
SSKJ²
dávkarstvo -a s (ā)
opravljanje davčnih poslov: davkarstvo takrat še ni bilo urejeno / bil je v službi pri davkarstvu na davčni upravi, na davčnem uradu
SSKJ²
davkoplačeválec -lca [dau̯koplačevau̯ca] m (ȃ)
kdor mora plačevati davek: živi na račun davkoplačevalcev; davčno povišanje je prizadelo male davkoplačevalce
SSKJ²
davkoplačeválka -e [dau̯koplačevau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki mora plačevati davek: vestna davkoplačevalka; davkoplačevalci in davkoplačevalke
SSKJ²
davkoplačeválski -a -o [dau̯koplačevau̯ski in dau̯koplačevalski] (ȃ)
pridevnik od davkoplačevalec: davkoplačevalska obveznost
SSKJ²
dávljenec -nca m (ā)
kdor je davljen: hropenje davljenca
SSKJ²
dávljenje -a s (á)
glagolnik od daviti: na vratu so se videli sledovi davljenja / davljenje v grlu
SSKJ²
dávnaj prisl. (á)
star. zdavnaj, davno: mestnih vrat že davnaj ni več / od davnaj ga poznam
SSKJ²
davnína -e ž (í)
daljna preteklost: zamislil se je v davnino; te živali so izumrle že v davnini; ekspr. siva davnina
SSKJ²
davnínski -a -o (ȋ)
pridevnik od davnina: sedanjost potaji se v čar davninski (M. Jarc)
SSKJ²
dávno prisl. (á)
1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna
2. zelo dolgo časa: to vem že davno
● ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven
SSKJ²
dávnodáven -vna -o prid. (ā-á)
knjiž., ekspr. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): pred davnodavnim časom; davnodavna preteklost
SSKJ²
dávnost -i ž (á)
pesn. daljna preteklost: Od luči spomina ozarjena davnost, kako si čarobna! (A. Medved)
SSKJ²
davoríja -e ž (ȋ)
nekdaj pesem, ki vzbuja narodno navdušenje: rodoljubna davorija / vojaki so prepevali davorije
SSKJ²
dávščina -e ž (á)
dajatev v obliki davka, pristojbine ali prispevka: naložiti nove davščine; plačevati davščino; davki, pristojbine in druge davščine; občinske davščine
SSKJ²
dávščinski -a -o (á)
pridevnik od davščina: davščinski predpisi
Število zadetkov: 579086