Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
debeloglávka -e ž (ȃ)
1. zool. velika zelena žaba, ki živi v vodi ali njeni neposredni bližini, Rana ridibunda: debeloglavke živijo do pet let / žaba debeloglavka
2. žival ženskega spola z značilno debelo, veliko glavo: muha debeloglavka; želva debeloglavka
SSKJ²
debeloglávost -i ž (ā)
med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo:
SSKJ²
debelokljún1 -a m (ȗ)
ekspr. ptič z debelim kljunom: klepetavi, pisani debelokljuni
SSKJ²
debelokljún2 -a -o prid. (ȗ ū)
ki ima debel kljun: debelokljuni ščinkavci
SSKJ²
debelokljúnast -a -o prid. (ū)
ki ima debel kljun: debelokljunasta papiga
SSKJ²
debelokljúnec -nca m (ȗ)
ekspr. ptič z debelim kljunom:
SSKJ²
debelokóžec -žca m (ọ̑)
žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci
// ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce
SSKJ²
debelokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
ki ima debelo kožo: debelokožna žival
// ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež
SSKJ²
debelokóžnat -a -o prid. (ọ̑)
debelokožen: debelokožnati bivol / kako ste trmasti in debelokožnati
SSKJ²
debelokóžnost -i ž (ọ̄)
ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti
SSKJ²
debelolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz
SSKJ²
debelolíčnež -a m (ȋ)
ekspr. kdor ima debela lica: otrok je zdrav debeloličnež
SSKJ²
debelolíčnica -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki ima debela lica:
SSKJ²
debelolíčnik -a m (ȋ)
debeloličnež
SSKJ²
debelolíčnost -i ž (ī)
debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost
SSKJ²
debelolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima debele liste: debelolistne palme
 
bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum
SSKJ²
debelolístnica -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica
SSKJ²
debeloníten -tna -o prid. (ȋ)
ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina
SSKJ²
debelonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza
SSKJ²
debelonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima debel nos: debelonos človek
Število zadetkov: 579086