Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

izglágolski izglágolska izglágolsko pridevnik [izglágolski]
STALNE ZVEZE: izglagolski samostalnik
ETIMOLOGIJA: iz iz glagola
iznajdljív iznajdljíva iznajdljívo pridevnik [iznajdljíu̯ iznajdljíva iznajdljívo]
    1. ki je sposoben hitro najti ustrezno, stanju primerno rešitev
      1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: iznajti
iznajdljívo prislov [iznajdljívo]
    takó, da se hitro najde ustrezna, stanju primerna rešitev
ETIMOLOGIJA: iznajdljiv
iznajdljívost iznajdljívosti samostalnik ženskega spola [iznajdljívost]
    lastnost koga, da hitro najde ustrezno, stanju primerno rešitev
ETIMOLOGIJA: iznajdljiv
izpodjédati izpodjédam nedovršni glagol [ispodjédati]
    1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati
    2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati
    3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno spodjedati
ETIMOLOGIJA: izpodjesti
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti]
    1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
    3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj
ETIMOLOGIJA: riniti
izpodrínjen izpodrínjena izpodrínjeno pridevnik [ispodrínjen]
    1. ki ga s svojo prostornino odstrani kaj, kar zavzame isti prostor
    2. ki se začne uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
izpodrívanje izpodrívanja samostalnik srednjega spola [ispodrívanje]
    1. proces, pri katerem kaj s svojo prostornino odstranjuje zlasti tekočino in zavzema isti prostor
    2. ekspresivno proces, pri katerem kdo z dosežki, zvijačo, silo spravlja koga z določenega mesta, položaja in ga sam zaseda
    3. proces, pri katerem se kaj začne uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega
ETIMOLOGIJA: izpodrivati
izpodrívati izpodrívam nedovršni glagol [ispodrívati]
    1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: spodrivati
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
    3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
J simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za joule
j j-ja tudi j samostalnik moškega spola [jə̀] in []
    1. enajsta črka slovenske abecede
      1.1. soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
Jack Russell [džêk rásəl]
STALNE ZVEZE: Jack Russell terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Jack Russell po angleškem vzreditelju Johnu (Jacku) Russllu (1795–1883)
jàh medmet
    1. uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      1.1. uvaja v izjavo, ki jo ima govorec za splošno resnico
    2. izraža govorčevo oklevanje pred izjavo
ETIMOLOGIJA: ja
jàj in jáj medmet
    izraža, da govorec nad kom negoduje
ETIMOLOGIJA: iz ajaj
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]
    1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: jajce
ják1 jáka samostalnik moškega spola [ják]
    divje ali udomačeno govedo z dolgo dlako in daljšimi ukrivljenimi rogovi, ki živi na širšem območju Himalaje in v Mongoliji; primerjaj lat. Bos mutus, Bos grunniens
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jak in angl. yak iz tibet. gyak ‛govedo’ - več ...
ják2 jáka jáko pridevnik [ják]
    starinsko krepek, močen
STALNE ZVEZE: jaki tok
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. jȃk ‛močan, zdrav’, sorodno gluž. jakny ‛krepak, močan, obilen’, prvotno zaimek pslov. *jakъ ‛kakršen, kakšen’ < ide. *i̯o- ‛ki, kateri’ - več ...
jáko prislov [jáko]
    starinsko močno, zelo
ETIMOLOGIJA: jak
jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo] ETIMOLOGIJA: jak
jámb1 jámba samostalnik moškega spola [jámp jámba]
    iz literarne vede dvozložna stopica, sestavljena iz prvega nepoudarjenega in drugega poudarjenega zloga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Jambus in) lat. iambus iz gr. íambos, to pa iz nekega predantičnega sredozemskega jezika - več ...
Število zadetkov: 668910