Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
julijánski julijánska julijánsko pridevnik [julijánski]
STALNE ZVEZE: julijanski koledar
ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
STALNE ZVEZE: julijanski koledar
ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
júnec júnca samostalnik moškega spola [júnəc]
- 2. ekspresivno močan fant z veliko življenjske moči, navadno razposajen, nepremišljen, nedorasel
- 2.1. ekspresivno moški
júpi medmet
- 1. tudi s ponovljeno črko i izraža, da je govorec vesel, navdušen
- 1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, je nezadovoljen s čim
- 2. kot samostalnik, ekspresivno izraz veselja, navdušenja
júr júrja samostalnik moškega spola [júr]
- 2. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jurček
júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
- 1. užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur
- 1.1. ta goba kot hrana, jed
- 1.2. kar spominja na to gobo
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...
júrčkov júrčkova júrčkovo pridevnik [júrčkou̯ júrčkova júrčkovo]
- 1. ki je v zvezi z jurčkom1 1., jurčki1 1.
- 1.1. ki je del jurčka1 1.
- 2. ki je iz jurčkov1 1. ali vsebuje jurčke1 1.
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
- 1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
- 2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
- 2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
- 3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]
ETIMOLOGIJA: ↑juriš
- 1. izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
- 2. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu
- 2.1. ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
ETIMOLOGIJA: ↑juriš
júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik]
- 1. vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
- 2. vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
- 3. ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk
- 4. slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih
júvanov júvanova júvanovo pridevnik [júvanou̯ júvanova júvanovo]
STALNE ZVEZE: juvanov netresk
ETIMOLOGIJA: po vrtnarju ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu (1875–1960)
STALNE ZVEZE: juvanov netresk
ETIMOLOGIJA: po vrtnarju ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu (1875–1960)
Júvanov Júvanova Júvanovo pridevnik [júvanou̯ júvanova júvanovo]
STALNE ZVEZE: Juvanov netresk
ETIMOLOGIJA: po vrtnarju ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu (1875–1960)
STALNE ZVEZE: Juvanov netresk
ETIMOLOGIJA: po vrtnarju ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu (1875–1960)
kabúki kabúkija samostalnik moškega spola [kabúki]
- 1. iz gledališke umetnosti japonsko gledališče, v katerem igralci s petjem, glasbo, plesom stilizirano uprizarjajo zgodovinske ali vsakdanje dogodke
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi s kabukijem 1.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
- 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
- 3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
- 4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
- 6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 72
- 73
- 74
- 75
- 76
- 77
- 78
- ...
- 29174
- Naslednja »
Število zadetkov: 583476