- ženska, ki se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem klobukov
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
klobúčarka klobúčarke in klobučárka klobučárke samostalnik ženskega spola [klobúčarka] in [klobučárka]
klobučevína klobučevíne samostalnik ženskega spola [klobučevína]
- debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
klobučnják klobučnjáka samostalnik moškega spola [klobučnják]
ETIMOLOGIJA: ↑klobuk
- iz zoologije ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim želatinastim telesom, ki ga prenaša vodni tok; primerjaj lat. Scyphozoa
ETIMOLOGIJA: ↑klobuk
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
- 1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
- 1.1. kar spominja na tako pokrivalo
- 3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
- 4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
kloróza kloróze samostalnik ženskega spola [kloróza]
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Chlorose, angl. chlorosis) iz nlat. chlorosis, iz ↑klor
- iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, obledijo, spremenijo barvo; SINONIMI: iz agronomije listna bledica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Chlorose, angl. chlorosis) iz nlat. chlorosis, iz ↑klor
klóža klóže samostalnik ženskega spola [klóža]
- iz planinstva sprijeta zgornja plast snega, ki ga je nanesel veter
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
- 1. ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski
- 1.2. ki se uporablja pri kmetovanju
- 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
- 5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
- 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
- 2. v množini podeželje
- 3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kmetávzarica kmetávzarice samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarica]
- slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarka, slabšalno kmetica
kmetávzarka kmetávzarke samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarka]
- slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetica
kmetávzarski kmetávzarska kmetávzarsko pridevnik [kmetáu̯zarski]
- 1. slabšalno ki se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje
- 1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako stanje, vedênje
kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca]
- 1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem
- 2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 74
- 75
- 76
- 77
- 78
- 79
- 80
- ...
- 30009
- Naslednja »
Število zadetkov: 600173