Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

kítovec kítovca samostalnik moškega spola [kítovəc]
    iz zoologije zelo velik morski pes z velikim sploščenim gobcem in pikastim vzorcem po hrbtu, ki se hrani s planktonom; primerjaj lat. Rhincodon typus
ETIMOLOGIJA: kit
kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi]
    2. neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx
FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...
kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo] ETIMOLOGIJA: kivi
kléč klečí samostalnik ženskega spola [kléč]
    1. večja skala v morju
    2. ekspresivno ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost
    3. povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. klȅč ‛lesen zatič’, rus. kljáč ‛klin, kriv kos lesa’, češ. kleč ‛ročica pri plugu’, ‛pritlikav borovec’ < pslov. *klęčь iz ide. *klenk- ‛kriviti, upogibati’, glej klečati - več ...
klékelj kléklja tudi klékeljna samostalnik moškega spola [klékəl]
    podolgovata lesena priprava za klekljanje z ožjim zgornjim delom, na katerega se navije sukanec, in odebeljenim spodnjim delom za držanje
ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje]
    izdelovanje čipk s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljar klékljarja samostalnik moškega spola [klékljar]
    1. moški, ki kleklja
ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica]
    ženska, ki kleklja
ETIMOLOGIJA: klekljar
klékljarski klékljarska klékljarsko pridevnik [klékljarski] ETIMOLOGIJA: klekljar
klékljati klékljam nedovršni glagol [klékljati]
    izdelovati čipke s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...
klementína klementíne samostalnik ženskega spola [klementína]
    1. sadno drevo z mandarini podobnimi manjšimi plodovi, križanec med mandarino in pomarančo; primerjaj lat. Citrus × clementina
      1.1. plod tega drevesa kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. clémentine, verjetno po francoskem vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)
klèn1 kléna samostalnik moškega spola [klèn]
    sladkovodna riba z dvema paroma rdečkastih plavuti na trebuhu in velikimi rombastimi luskami; primerjaj lat. Squalius cephalus
ETIMOLOGIJA: = hrv. klȅn, nar. klijȇn, srb. klȅn, nar. rus. klénь, polj. kleń < pslov. *klěnь, nejasnega izvora - več ...
klén2 kléna kléno pridevnik [klén]
    1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje
    2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, skladnost
    3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz (je)klen; manj verjetno h kliti - več ...
kléno prislov [kléno]
    1. ekspresivno takó, da je zgledno, v skladu s tradicijo in običaji ali se tako dojema
      1.1. ekspresivno odločno, nazorno
    2. ekspresivno takó, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
ETIMOLOGIJA: klen
klénost klénosti samostalnik ženskega spola [klénost]
    1. ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
    2. ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako zglednost, ustreznost
    3. ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: klen
kleptomán kleptomána samostalnik moškega spola [kleptomán]
    1. kdor zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanj nepotrebne stvari
      1.1. slabšalno kdor krade, se okorišča ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manikós ‛blazen’
kleptomaníja kleptomaníje samostalnik ženskega spola [kleptomaníja]
    bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manía ‛blaznost’ - več ...
kleptománka kleptománke samostalnik ženskega spola [kleptománka]
    ženska, ki zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanjo nepotrebne stvari
ETIMOLOGIJA: kleptoman
kleptománski kleptománska kleptománsko pridevnik [kleptománski] ETIMOLOGIJA: kleptoman
klicáj klicája samostalnik moškega spola [klicáj]
    1. ločilo na koncu vzklične povedi, ki označuje zlasti opozorilo, zapoved, prošnjo; znak: !
    2. ekspresivno kar na kaj opozarja, kaj zapoveduje
FRAZEOLOGIJA: postaviti klicaj (k čemu)
ETIMOLOGIJA: klicati
Število zadetkov: 583476